2.2 C
Ljubljana
torek, 10 decembra, 2024

(AKTUALNO) Medijska tišina, ko vlada napada neodvisnost pomembne institucije

Piše: I. K. (Nova24TV.si)

Se spomnite naslovov glavnih medijev v času prejšnje vlade, ko je bil rutinsko imenovan kak direktor državne institucije ali ko je kak funkcionar vlade rekel kaj čez kak postopek ali uradnika državne institucije? Pop TV je skoraj vsak teden na naslovnici zapisal: “Rušenje temeljev pravne države.” Takrat so bile takšne obtožbe seveda izmišljene. Prav tako je bilo takrat računsko sodišče proglašeno za skoraj sveto institucijo, vsakič ko je kak politik podvomil v končne odločitve, kljub zelo čudnemu dogajanju na relaciji leve politike in predsednika sodišča Tomaža Vesela. Vsak, ki je rekel kaj proti poročilu o nakupu mask in ventilatorjev med pandemijo (čeprav je bilo poročilo jasno vidno politično motivirano), je bil v medijih demoniziran kot nekakšen prevratnik ustavnega reda in pravne države. Kaj pa danes? Predsednica računskega sodišča je vladi napisala protestno pismo zaradi nedopustnega posega oblasti v neodvisnost sodišča. Mediji ga večinoma ignorirajo ali pa skrijejo daleč od naslovnic h kulturnim dogodkom.

Spomnimo, računsko sodišče je vladi in vodstvu državnega zbora poslalo ostro protestno pismo, v katerem obe instituciji oz. njuni vodstvi obtožuje posega v neodvisnost organa. Očitajo jim, da so v plačni reformi razvrednotili delovna mesta na računskem sodišču in mimo dogovora znižali financiranje za 3,9 milijona evrov. Šepetalo se je, da je znižanje financiranja Golobova in Boštjančičeva “kazen”, ker sodišče ni gledalo stran pri nakupu podrtije na Litijski 51 in neracionalnem nakupu 13.000 računalnikov Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je predstavila vsebino protestnega pisma zoper posege v neodvisnost sodišča, ki so ga poslali vladi in državnemu zboru. “Danes je z mano celotna ekipa in to je izjava celotnega vodstva,” je bila ostra Ahčinova, ki je ogorčena nad pritiski vlade in državnega zbora.

“Računsko sodišče je vrhovni državni revizor te države in svoje delo opravlja že zadnjih 30 let. Svoj neodvisni položaj ima zapisan v ustavi in drugih zakonih, a vse doslej takšnih pritiskov in dejanj še nismo bili deležni, zato smo se odločili, da napišemo to protestno pismo in ga naslovimo na predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.”

Jano Ahčin je Golobova vlada sprejemala z vojaškimi častmi, dokler se ji ni zameril Marjan Šarec (foto: Facebook)

“Pritiski so se začeli septembra letos. Prvi je bil poseg v naše plače. Moram reči, da so bila pri usklajevanju funkcionarskih plač vsa pisanja računskega sodišča spregledana. V zakonu imamo zapisano, kakšne so naše plače v odnosu do ostalih državnih organov. Mi smo pisali državnemu zboru in predsedniku vlade glede plač funkcionarjev, ko se je to usklajevalo, a nismo dobili odgovora. Takrat še nismo šli v javnost,” je povedala. Bili so tiho, dokler niso bili v preteklem tednu priča drugemu, “zelo velikemu napadu na računsko sodišče in na njegovo finančno neodvisnost”.

Minuli teden so namreč poslanci državnega zbora obravnavali rebalans proračuna, računsko sodišče pa je bilo šele takrat seznanjeno, da je skupina koalicijskih poslancev dala amandma oz. podtaknjenec, da se računskemu sodišču vzame 30 odstotkov financ. Kljub temu, da so pred tem naredili finančni načrt za leto 2025, ki ga je podprlo finančno ministrstvo. “Protestno pismo ima namen opozoriti in pozvati vlado in DZ, naj v prihodnje upoštevata neodvisni ustavni položaj računskega sodišča, ki mu po ustavi in drugi zakonodaji pritiče.”

Ahčinova se v pismu tudi sprašuje, kako je lahko organ neodvisen, če ni finančno neodvisen.

Kaj bi se zgodilo, če bi to naredila Janševa vlada?

Če pustimo socialistično jadikovanje po višjih plačah ob strani, je vseeno smiselno preučiti, kaj bi se dogajalo, če bi se kaj podobnega zgodilo v času tretje vlade Janeza Janše. Premislimo: Računsko sodišče pod vodstvom Tomaža Vesela bi ravno izdalo svoje poročilo o nakupu mask in ventilatorjev, čez kak mesec pa bi Janševa vlada računskemu sodišču odvzela 30 odstotkov sredstev.

Nekdanji predsednik računskega sodišča in kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel s premierjem Robertom Golobom (Foto: STA)

Si predstavljate naslovnice RTV Slovenija, 24ur, Dela, Večera in medijev Odlazkove hobotnice? Pisali bi pisma o koncu pravne države, pisala bi se pisma razumnikov v Bruselj, NVO-ji bi organizirali proteste z vampirsko podobo Janše, Podkrajška in Tonina na Kongresnem trgu, v studio nacionalne bi se vabilo Rajka Pirnata in Mira Cerarja, ki bi gledalcem razlagala, kako nevarna in škodljiva je takšna poteza.

Oglušujoča tišina, ki smo ji priča ob tem, ko je Golobova vlada na tak nesramen, bodimo iskreni – ruski – način napadla državne revizorje, ki so izpostavljali njene povsem resnične koruptivne posle, je pomenljiva. Dokaz, da se slovenska popačena politična resničnost oblikuje predvsem v uredništvih večinskih medijev, ki so povsem okupirani s strani leve politike. Na srečo se način konzumiranja novic v sodobnem času spreminja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine