Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Kaj se dogaja na Ustavnem sodišču RS? Prihajajo poročila, da sta v zvezi s presojo ustavnosti zakona o RTV gromozanskim pritiskom oblasti in njenega vzporednega mehanizma podvržena dva ustavna sodnika. Bi res lahko prišlo do odločitve, ki bi pomenila dokončni razkroj pravne države?
Karkoli se dogaja, prišlo je do premikov v ozadju, ki jih lahko razumemo le kot prerazporeditev šahovskih figuric v zvezi s presojo ustavnosti za vlado ključnega zakona, s katerim bi si za zmeraj podredila javni zavod RTV Slovenija. Poročevalec v zadevi je bil doslej namreč Rok Svetlič, po novem pa je Svetliča zamenjal Matej Accetto – tisti Accetto, ki se je skrivnostno dobil z vladi naklonjeno evropsko komisarko Věro Jourovo.
Do takih sprememb prihaja ponavadi takrat, ko ustavni sodnik poročevalec ne more zbrati 5 glasov za svoj predlog odločitve sodišča. Ustavno sodišče smo povprašali, kaj se dogaja, in prejeli odgovor, da to ni pogosto:
“Spoštovani, v skladu z razporedom dela (V. razdelek) so se sodniki dogovorili, da se zadeva dodeli sodniku Accettu. Razpored dela Ustavnega sodišča RS za čas pomladanskega zasedanja 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije (us-rs.si). Zamenjave poročevalcev niso zelo pogoste, niso pa tudi nič neobičajnega.Sicer pa na US velja, da lahko vedno vsak sodnik predloži svoj variantni predlog odločitve, tudi ko ni poročevalec. Več kot to, ni mogoče reči.”
Ustavno sodišče torej med vrsticami prizna, da gre za nenavadno potezo, več od tega ne pove. Na drugi strani pa portal Požareport poroča o – za demokratično državo povsem neverjetnem – pritisku na dva ustavna sodnika, ki sta (v nasprotju s pričakovanji globoke države) doslej odločala v skladu s svojo vestjo in poklicno integriteto: Gre za Rajka Kneza in Mateja Accetta.
Ustavni sodnik Rajko Knez. (Foto: STA)
Korenček in palica?
Kot poroča, poznavalci taktične prestope pripisujejo že prej omenjenim političnim pritiskom in delno spremenjeni vladni taktiki. Accetta in Kneza naj bi najbolj lomili s preverjeno, a tudi neusmiljeno zakulisno igro korenčka in palice. Knezu naj bi obljubili mesto sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer Marku Bošnjaku aprila 2025 poteče mandat, podobno naj bi se dogajalo tudi z Matejem Accettom, ki želi postati slovenski sodnik na Sodišču Evropske unije (SEU) v Luksemburgu. Čeprav naj bi Accetto vedel, da če glasuje proti zadržanju Golobovega zakona, s tem krši veljavno pravno prakso EU, kar je eksplicitno zatrjevano tudi v pobudi za presojo ustavnosti Golobovega zakona o RTV, naj bi ga pokrila evropska komisarka Věra Jourova, ki naj bi mu na skrivnostnem sestanku obljubila, da če “potopi” nasprotnike Golobovega zakona, mu bo zakulisno pomagala pri evropskih odločevalcih (Odbor 255), da mu to pri njegovi – kasnejši – kandidaturi za sodnika SEU ne bi/bo škodovalo. V nasprotnem primeru pa Accetta vlada ne bo niti predlagala za sodnika SEU.
V prostorih Ustavnega sodišča sta se sestala podpredsednica Evropske komisije in predsednik Ustavnega sodišča. Vir: Zajem zaslona, Twitter
Razkroj pravne države
Če res drži, da bosta sodnika Accetto in Knez spremenila mnenji, gre za nič manj kot razkroj pravne države. Še posebej pri sodniku Knezu je iz njegovega ločenega mnenja jasno, da razume, zakaj je novi zakon o RTV neustaven. Če bi zdaj spremenil svoje mnenje, bi šlo za tak pravni salto mortale, da bi to povsem zaznamovalo njegovo pravniško kariero. Če bi nato dobil še visoko evropsko službo, bi bil sum korupcije in podmiznih dogovarjanj tako močan, da bi to najbrž zahtevalo uradno preiskavo organov pregona.
Potrjen dnevni red 13. seje Ustavnega sodišča z dne 19. 4. 2023 https://t.co/Tpbd6vaxSo
— Ustavno sodišče Republike Slovenije (@UstavnoSodisce) April 19, 2023
Še bolj zaskrbljujoča so poročila, da je evroska komisarka Věra Jourova sodniku Accettu ponudila podporo pri morebitni kandidaturi za sodnika SEU, če podpre vladno novelo ZRTVS. Težko je pojasniti razsežnost takšnega škandala. Če se izkaže, da je evropska komisarka aktivno agitirala za provladni zakon, s katerim bi oblast prevzela kontrolo nad javnim zavodom, gre ne le za razkroj pravne države, ampak celo za majanje temeljev supranacionalne sui generis ureditve Evropske unije. Predvsem vzhodnoevropske države bodo morale razmisliti, ali res želijo sodelovati v uniji, kjer v zameno za štiri svoboščine levičarski ekstremisti v EK, ES in EP poskušajo na vsak način pomagati levim vladam in subverzivno škodovati desnim. Zgodba o ZRTVS – povsem provincialna afera o tem, kako želi propadajoča vlada prevzeti glavni javni medij v državi – se torej lahko razraste v mednarodno afero.
