Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
“Počasi vrag jemlje šalo,” je dejal na okrogli mizi gospodarstvenikov in strokovnjakov Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. Slovenski gospodarstveniki so izredno zaskrbljeni nad strmim padcem naročil v slovenski industriji in trdijo, da bodo izgube na letnem nivoju več kot milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, če gospodarstva z ukrepi ne bodo zaščitili. Tovrstno opozorilo gospodarstvenikov na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu ni izrečeno prvič, a Golobova vlada vseeno ni storila ničesar. Pri okrogli mizi je sodeloval tudi minister Bojan Kumer, ki je še lani junija napovedoval ustrezne ukrepe pomoči in pravočasno ukrepanje, a sodeč po javnem sporočilu je povedal bolj malo.
Med razlogi za slabo stanje gospodarstva so strokovnjaki izpostavili previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU. Po besedah ekonomista dr. Igorja Mastena z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Slovenija še vedno beleži inflacijo nad 9 odstotkov, pri čemer so povprečni roki povratka k inflacijskim ciljem dolgi od 4 do 5 let, kar pomeni morebitno izboljšanje šele v letu 2027. Ključnega pomena je instrument “državne pomoči”, s katerim ima Evropa za razliko od Kitajske in ZDA “moralne težave”, meni dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, “Evropa bo morala spremeniti sistem državnih pomoči in ga zrahljati”, v TZS pa močno dvomijo v pravilnost ekonomske politike aktualne vlade, za katero menijo, da je uničujoča.
“Počasi vrag jemlje šalo,” meni Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki je izpostavil drastičen upad naročil in poudaril, da je padec moč zaznati ne le na globalnem, ampak tudi na evropskem nivoju. “Ali bomo protekcionistično pristopili in po vzoru drugih držav zaščitili to industrijo tudi v Sloveniji ali bomo pač sprejeli odločitev, da te industrije ne bo več?” je dejal Drobnič in hkrati komentiral razliko v pogojih pri cenah energentov med evropskimi državami, pri čemer je izpostavil nemške ukrepe pomoči. Nekonkurenčnost na evropskem in globalnem trgu je potrdil tudi Matjaž Čemažar, direktor Domela. Ta je dejal, da je proizvodnjo magnetov za svoje izdelke prepustil Kitajski, vendar potrebujejo tudi baker, katerega predelava je v EU dražja kot na Kitajskem. Tudi proizvodnjo primarnega aluminija so v Sloveniji opustili in ga uvažajo, medtem ko sta železo in jeklo zaradi energetsko intenzivne panoge in visokih cen energije dvakrat dražja v EU kot na Kitajskem.
Foto: GZS
Ekonomske politike, ki jih vodi država, gredo v smeri uničenja
David Kovačič, direktor družbe Spar Slovenija d.o.o., je poudaril naraščajoče stroške dela, gradbenih del in energije, s katerimi se soočajo trgovci. Tako trgovci kot na drugi strani potrošniki se soočajo z visokimi stroški, slednji so zaradi posledično slabega razpoloženja tudi manj potrošni. Da bo izgubljena konkurenčnost v prihodnosti velika težava, se strinja Aleš Pulko, direktor Pulko Ventili Ruše, medtem ko je cene višjih energentov izpostavil Toni Balažič, direktor Panvite, ki za nekonkurenčnost krivi tudi višje stroške dela, zaradi česar je prepričan, da je potreben dogovor na ravni države. Tibor Šimonka, predsednik GZS, je pozval k oblikovanju konsenza o pomenu industriji, ki jo je treba nujno zaščititi, medtem ko je predsednica TZS poudarila, da bi se vlada morala bolj ukvarjati s prehransko varnostjo. Podvomila je v pravilnost ekonomskih politik, ki jih vodi država, “to gre v smeri uničenja vseh v verigi, od kmeta do trgovca in vseh vmes”.
Ukrepi vlade ne lajšajo, ampak kvečjemu otežujejo uspešno gospodarstvo
Okrogla miza je bila “klic na pomoč”, je dejal Marko Lotrič, predsednik ZDOPS, ki ugotavlja, da vse napovedane reforme predvidevajo zgolj dodatne obremenitve gospodarstva, ne pa ukrepov, ki bi mu omogočili, da bi “lažje dihalo”. Njegove besede so se nanašale na borne besede ministra Bojana Kumerja, ki je dejal, “da so gospodarstvo pljuča razvoja in da jih je treba napolniti s kisikom“. Spomnimo, da je Kumer še lani julija povedal, da jih je GZS po petih tednih vladne zaprisege sprejela, češ da so “bili hitri” v pripravljenosti na pogovor. Takrat je Kumer dejal, da si je vlada postavila prioriteto, da najprej poskrbi za ranljive skupine, gospodarstvenike pa “pusti za na konec”.
Kot smo od Golobove vlade vajeni, je tudi Kumer posredno govoril o “časovnicah” in “naslavljanju problemov” z ukrepi, od katerih pa očitno doslej ni bilo nič. Še več, kot je dejal Lotrič, so vladni ukrepi le dodatno obremenili gospodarstvo in ne obratno. Višanje stroškov dela z dvigom plač, nova davčna reforma in dodatna obdavčitev, novi zakoni v kmetijstvu, visoke cene tako energije kot ostalih dobrin – dobesedno niti en ukrep gospodarstvenikom ni olajšal delovanja, kvečjemu ga je še bolj zaril v blato.
