Piše: Tanja Brkić (Nova24TV.si)
Vlada je danes določila besedilo predloga novele zakona o nalogah in pooblastilih policije in ga predložila DZ v obravnavo po skrajšanem postopku. Podpredsednik stranke SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs je opozoril na dikcijo znotraj novele, ki zbuja skrb. Dikcija namreč nevladnikom določa pristojnosti v policijskih postopkih. Skrb zbujajoče pa so tudi nove kadrovske čistke v policiji.
“Gre še za eno vračilo uslug, ki jih je ta koalicija prejela strani nevladnih organizacij, zato da so sploh na oblasti,” je dejal Aleš Hojs, ki je opozoril na resne posledice v primeru, da se novela uveljavi. Med drugim naj bi se na policiji obetala nova kadrovska čistka kot posledica Golobovega maščevanja nad tistimi, ki so si ga “drznili” ovaditi.
Slovenska tiskovna agencija je sicer poročala o omenjeni noveli in nekaterih točkah novele, a točke, v kateri se podeljuje več pristojnosti nevladnikom, ni omenila. Hojsa to ne preseneča, saj so že v sami dikciji v noveli to želeli “prikriti”. “V dikciji se vidi, kdo je v tistem členu lahko vse skrit, seveda ne bodo napisali, da so nevladniki, dejstvo pa je, da so v tisti alineji skriti prav oni,” opozarja.
V dikciji je namreč zapisano, da se “vzpostavlja pravna podlaga za vodenje evidence predstavnikov javnosti, ki sodelujejo v pritožbenih postopkih zoper delo policije”, pri čemer je moč sklepati, da so “predstavniki javnosti” t. i. “civilna družba”.
Po besedah Hojsa vlada zdaj želi “skozi stranska vrata pripeljati do tega, da bodo razni Jenulli, Kovačeve in podobni modeli lahko ovajali in se postavljali nad policijo”. Meni, da gre za skrajno nenavadno početje, ki ga ne prakticirajo v nobeni resni državi. “Policija je zato, da dela red in ne zato, da služi Jenullom, Kovačevim in ostalim levim anarhistom,” zatrjuje. “Spomnimo, takrat so najprej diskreditirali policiste, potem so jih kazensko ovajali. Nato so vsem tem levim anarhistom vrnili kazni in celo izpeljali nekaj kazenskih postopkov zoper policiste, ki so bili k sreči zavrnjeni, zahvaljujoč zakonitosti tožilstva,” dodaja.
Sledilo bi stalno ovajanje policistov in ogrožanje njihove eksistence
Na vprašanje, kakšne posledice bi sledile v primeru sprejema novele, Hojs pojasnjuje, da bi to pomenilo še dodaten stres za policiste in navsezadnje tudi ogrožanje njegove eksistence. Ob tem je spomnil tudi na primer iz časa covida, ko so bili nekateri policisti ovadeni: “Tožilstvo je sicer ugotovilo, da so policisti delovali zakonito, a že to, da jih take nevladne organizacije ovajajo, za posameznika predstavlja ne le samo stres in neko neprijetnost v njegovi dolžnosti, ampak tak policist lahko v teh postopkih celo konča v suspenzu, kar pomeni, da za čas suspenza, torej dokler se zadeva pravnomočno ne razreši, ne dobiva plače oziroma mora biti doma,” je opozoril.
“Seveda si lahko predstavljate, kaj za mnoge od policistov, ki tudi skrbijo za družine in seveda za otroke in tako naprej, lahko tak suspenz pomeni: torej tudi tudi materialno obubožanje oziroma življenje v revščini,” poudarja.
Med drugim novela vsebuje rešitve, kot so:
- tolmačenje na daljavo: policija bi lahko pri opravljanju nalog uporabila elektronska sredstva za tolmačenje, če je to nujno in ni mogoče zagotoviti neposrednega tolmača;
- prepoved približevanja: policija bi lahko izrekla prepoved približevanja tudi zaradi hujšega ogrožanja zdravja žrtve. Pri vročanju odredb kršiteljem se zasleduje načelo najmanjšega obsega podatkov;
- kontrola policistov: novela ohranja le prikrito kontrolo, saj namensko urejanje določa druga zakonodaja;
- nasilje na športnih prireditvah: prepoved udeležbe na športnih prireditvah bi se podaljšala z dveh na deset let in vključevala tudi prepoved približevanja športnim objektom. Globe za kršitve bi znašale od 2000 do 5000 evrov;
- uskladitev z EU direktivami: uvaja se zajem biometričnih podatkov za ugotavljanje identitete na kraju postopka, razširja se ugotavljanje identitete na nezakonito prisotne tujce ter vzpostavlja nacionalna enota za ETIAS;
- uskladitev z ustavno odločbo: novela upošteva odločbo ustavnega sodišča iz leta 2021 glede neskladja člena o podaljšanju prepovedi približevanja z ustavo.
Nove kadrovske čistke znotraj policije?
Poleg same novele o zakonu in pooblastilih policije pa se domnevno nekaj kuha tudi znotraj policije. V internih krogih naj bi se namreč že operiralo z imeni posameznikov, ki bi morebiti lahko zamenjali generalnega direktorja policije Senada Jušića in ostale. Po besedah Hojsa gre za “maščevanje predsednika vlade, ki si tudi v snu ni domišljal oziroma ni predstavljal, da bi lahko policija zoper njega spisala kazensko ovadbo. Kar jo je, kot vemo”. Po besedah našega sogovornika bodo najverjetneje sledile nove kadrovske čistke, v katerih bodo “več kot očitno čistili tudi svoje, saj nihče od teh, ki jih bodo menjali, ni “janšist”.
Jušićevo mesto bi predvidoma zasedel Tomislav Omejec iz Policijske uprave Ljubljana, njegova naloga pa bi bila predvsem zagotoviti, da do takih “presenečenj”, kot je bila Golobova ovadba, v prihodnosti ne pride.
Poleg zgoraj omenjenih menjav naj bi se menjava izvedla tudi na položajih namestnika generalnega direktorja policije, ki ga zdaj zasedata Robert Ferenc in Igor Ciperle. Slednja naj bi odšla v pokoj, eno od pozicij pa naj bi predvidoma zasedel sedanji vodja Službe generalnega direktorja policije Uroš Lepoša.
