Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)
O predvolilni hišni preiskavi pri bivšem ministru Hojsu smo se pogovarjali s profesorjem Boštjanom M. Turkom in bivšim županom Francem Kanglerjem. “Gre za obliko zastraševanja, kjer je namen bolj diskreditacija posameznika in ustvarjanje vtisa krivde v javnosti kot pa iskanje resnice,” meni Turk. “Verjamem, da gre za načrtno delo glede na to, kdo je podpisal odredbo, in glede na to, kdo je opravil hišno preiskavo,” pa meni Kangler.
Pred dnevi so malo po šesti uri zjutraj na domu nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa opravili hišno preiskavo. Naročilo jo je Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki ga vodi Darja Šlibar, mati generalne sekretarke podmladka Gibanja Svoboda Nike Podakar. Odredbo za preiskavo je podpisala preiskovalna sodnica Irena Topolšek, znana iz procesa Trenta, namenjenega pregonu predsednika SDS Janeza Janše. Omenjene povezave med SDT in Gibanjem Svoboda dvigujejo vprašanja o nepristranskosti postopka, kar SDS označuje za politično motivirano dejanje. Nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak ocenjuje, da gre pri preiskavi predvsem za zlorabo policije in sporno sodno odredbo.
Politično-pravosodni obračun z opozicijo
Po njegovem mnenju ni smiselno, da bi Hojs izdal informacije kriminalni združbi, saj bi s tem škodil lastnim političnim interesom. Gorenak opozarja na dolgoletne primere zlorab represivnih organov za politične namene v Sloveniji, medtem ko politični komentatorji dogajanje vidijo kot pomik države v avtoritarizem in zlorabo policije za obračun z opozicijo tik pred volitvami. Gorenak opozarja na vrsto primerov zlorab represivnih organov v Sloveniji. Med njimi izpostavlja nekdanjega poslanca SD Andreja Magajno, ki mu je po nesprejetju določenega zakona sledila hišna preiskava in obtožba pedofilije, čeprav so kriminalisti dokazni material izgubili. Postopek je nato propadel.
Spomnimo naj tudi na nekdanjega ministra Andreja Širclja, proti kateremu je bil izpeljan neuspešen poskus zasega celotnega strankinega strežnika z namenom neupravičenega dostopa do komunikacije celotne SDS. Prav tako se omenja številne ovadbe zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, pri katerih je sodstvo, po njegovih besedah, delovalo s številnimi oprostilnimi sodbami, pri čemer so zlorabe prihajale z ravni preiskovalnih sodnikov in tožilstva. O zadevi smo najprej spregovorili z univerzitetnim profesorjem in političnim komentatorjem dr. Boštjanom M. Turkom ter se za komentar obrnili tudi na bivšega mariborskega župana Kanglerja.
1. Kaj menite o včerajšnji hišni preiskavi pri bivšem notranjem ministru Alešu Hojsu?
Hišna preiskava pri Alešu Hojsu je simptom resnega odklona od normalnega, pravno urejenega delovanja države. Organi pregona bi morali ukrepati le, kadar obstajajo resni, konkretni dokazi o kaznivih dejanjih – ne pa da se uporablja represivna orodja kot sredstvo političnega pritiska. Gre za obliko zastraševanja, kjer je namen bolj diskreditacija posameznika in ustvarjanje vtisa krivde v javnosti kot pa iskanje resnice. Takšne metode so nevarne, ker razgrajujejo zaupanje v institucije in uničujejo osnovno načelo domneve nedolžnosti. Preiskave na vratih politično nezaželenih ljudi niso več v službi pravice, temveč oblastne igre. Vzrok pa je ta, da tranzicijska levica izgublja pobudo ter da je potrebno na vsak način kompromitirati stranko SDS, ki postaja očitna zmagovalka prihodnjih volitev. V ta namen ni odveč poudariti, da je oseba, ki je naročila preiskavo, v najožji krvni zvezi s predsednico podmladka stranke Roberta Goloba.
2. Kje bi bili, če ne bi bili geografsko v Evropi?
Če Slovenija ne bi bila del Evropske unije in pod nadzorom evropskih institucij, bi bili po vsej verjetnosti v položaju držav, kjer pravna država obstaja le na papirju. Najverjetneje bi padli v model režimov na prostoru nekdanje Sovjetske zveze, kjer policija in tožilstvo delujeta kot podaljšana roka oblasti, ali pa v afriški tip avtoritarnih režimov, kjer represija nad političnimi nasprotniki postane vsakdanja praksa. Že zdaj vidimo, da evropsko okolje deluje kot edina ovira pred popolnim zdrsom – brez tega okvirja bi bil prostor za samovoljo institucij še širši. Dejstvo, da si pristojni organi upajo izvajati politično obarvane preiskave tudi znotraj EU, kaže, kako močna je skušnjava zlorabe oblasti.
3. Ali drvi Slovenija v avtoritarizem?
Da, Slovenija jasno drvi v smer avtoritarizma. Ni več govora o posameznih incidentih, ampak o vzorcu: hišne preiskave pri Alešu Hojsu, pred tem pri Borisu Tomašiču, še prej pri Francu Kanglerju – vse to kaže na sistematično uporabo represivnih metod proti posameznikom, ki jih določeni krogi dojemajo kot moteče. Organi pregona, ki bi morali biti branik zakonitosti in svobode, postajajo instrument političnih obračunov. To je temeljni znak avtoritarnih sistemov: oblast se ne sooča z nasprotniki na idejnem in demokratičnem polju, temveč jih kriminalizira, ustrahuje in utiša s pomočjo institucij. Če se ta trend ne zaustavi, bomo živeli v državi, kjer svoboda govora in politična pluralnost obstajata zgolj na papirju, v praksi pa vlada kultura strahu. Zbudimo se! Vsi smo namreč Aleš Hojs.
Mislim, da smo že dolgo avtoritarna država. Pravna država smo mogoče bili bolj po osamosvojitvi kot pa danes, dobrih 34 let po osamosvojitvi. In podobno bomo morali osvoboditi Slovenijo tistih, ki si želijo nazaj Komunistično partijo Jugoslavije. Smo na dobri poti. Še malo, pa bodo začeli na strani, kjer ustvarjajo in delajo, odpirati Hude Jame in podobno, ker tega tudi ne skrivajo glede na komentarje, ki jih levičarji pišejo na spletu.”
