5.5 C
Ljubljana
torek, 26 oktobra, 2021

[30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE] Vrednost dosežkov se meri z njihovo uporabnostjo

Piše: Lucija Kavčič

Slovenske naravoslovne znanosti so z osamosvojitvijo Republike Slovenije dobile nov polet; odprle so se jim nove mednarodne poti. V 30 letih se je nabralo veliko dosežkov, a bi jih bilo treba učinkoviteje povezati z gospodarstvom, potreben je tudi večji pretok kadrov med znanstvenimi institucijami.

Slovenski znanstveniki so se ob osamosvojitvi v veliki večini opredelili za samostojno Slovenijo, pravi prof. dr. Ludvik Toplak. Možnosti za raziskovalno delo in mednarodno povezovanje so se sprostile, vendar so slovenske znanstvene ustanove po osamosvojitvi vseeno ostale preveč zaprte same vase. Ker je slovenske državne znanstvene ustanove financirala država, so te večinoma tekmovale za državni denar, niso pa bile stimulirane za razvojno sodelovanje z gospodarstvom, niti pripravljene na mednarodno konkurenco. Kot je dejal Toplak, je državna administracija leta 1993 ukinila ali zmanjšala davčno olajšavo za vlaganja v razvoj v gospodarstvu, podjetja pa so že prej, leta 1987, izgubila razvojne raziskovalne centre. Tako je razvoj postal povsem odvisen od državnega proračuna in omejen na državne institucije, podjetja pa brez lastnega razvoja ob sprostitvi trga po letu 1990 niso bila več konkurenčna. Veliki slovenski poslovno- tehnološki sistemi so tudi zaradi tega izpadli iz svetovne konkurence. Majhne zasebne raziskovalne organizacije niso mogle nadomestiti ukinjenih razvojnih centrov in slediti razvojnim potrebam gospodarstva. Zamisel o mladih raziskovalcih je bila zelo dobra, žal pa se je sistem zreduciral na partikularni interes javnih institucij, ki mladega raziskovalca zaposlijo do doktorata na stroške davkoplačevalcev, po doktoratu pa ga prepustijo trgu, zato mnogi odidejo v tujino »s trebuhom za kruhom«.

Odpiranje v svet

Medtem dr. Leon Cizelj pravi, da je osamosvojitev sprožila izrazito odpiranje slovenske znanosti v svet. Prepričan je, da smo se v nekaj letih uspešno prilagodili tekmovanju na mednarodnem trgu idej in objavljanju naših ugotovitev v svetovnih znanstvenih revijah. Hkrati pa smo v slovenski družbi hitro izgubljali občutek, da znanost potrebujemo. Kasneje se je odpiranje v svet ustavilo, zmanjšala se je odprtost slovenske znanosti za prihod tujih raziskovalcev in visokošolskih profesorjev. Nekoliko več tujcev je med podiplomskimi študenti, a ne dovolj, da bi nadomestili »beg slovenskih možganov« v tujino.

Članek si lahko  v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.

Zadnje novice

Sorodne vsebine