1.5 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

(INTERVJU) Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough: “Nekateri pravijo, da se že z aviona vidi, kako neustaven je nov zakon o RTVS.”

Piše: Lea Kalc Furlanič

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je prepričan, da RTVS ni zavod, na katerem bi veljalo eksperimentirati. Meni, da morajo biti za to veliko ter za družbo in demokracijo pomembno ustanovo vse zakonodajne rešitve res dobro premišljene, da so predmet javne presoje in razprave pred sprejetjem, ne pa da se šele v referendumski kampanji, do katere prihaja, zahvaljujoč podpisom več kot 40.000 volivcev, odstira, kaj je vsebina tega zakona in kaj so argumenti za in proti. To bi morala vlada in državni zbor storiti že pred spremembo zakona.

Demokracija: Gospod generalni direktor, če lahko začneva z malo bolj osebnim in splošnim vprašanjem: kako se počutite v službi, odkar ste generalni direktor RTV Slovenija?

 Grah Whatmough: Hm, zelo težko vprašanje. V veliko čast mi je, da vodim tako pomembno hišo z zares bogato zgodovino, z neverjetnim potencialom različnih poklicev, tudi ustvarjalnih, to mi res veliko pomeni. Seveda pa me dogodki zlasti zadnjih mesecev navdajajo z veliko žalostjo, a kljub temu skušam svoje delo strokovno opravljati naprej.

Demokracija: Ste pričakovali, da se bodo zadeve obrnile smer, ki se ta čas izrisuje?

Grah Whatmough: Nikakor tega nisem pričakoval. Vedel sicer sem že ob nastopu funkcije, da bo pot težka, ker sem napovedoval sprejetje ukrepov, ki praviloma niso popularni. Nisem pa si predstavljal, da bo prišlo do take zaostritve predvsem enega dela hiše, novinarskega sindikata.

Demokracija: Na kakšen način so doslej pritiskali na vas? Kaj so vam morebiti očitali? Pred funkcijo generalnega direktorja ste namreč že delali na RTV, od 2015 ste bili član nadzornega sveta, od 2018 pa njegov predsednik.

Grah Whatmough: Moram najprej povedati, da očitkov in vprašanj ne jemljem kot pritiska. Mislim, da je v demokratični družbi legitimno in potrebno, da se o vseh vprašanjih pogovarjamo. Če mislite na očitke zaradi finančnega stanja, naj poudarim, da sem ves čas, ko sem bil v nadzornem svetu, opozarjal, da finančno stanje RTVS ni dobro, da ta hiša v preteklosti ni naredila dovolj, da bi o teh težavah razpravljala in jih razrešila. Tako sem, ko sem kandidiral za generalnega direktorja v začetku leta 2021, v programu dela napovedal ukrepe za finančno stabilizacijo. To zdaj že drugo leto izvajam. In rezultati v tem delu so odlični.

Demokracija: Kakšno je bilo finančno stanje RTVS, ko ste prevzeli zavod, in kakšno je sedaj?

Foto: Polona Avanzo

Grah Whatmough: Ko sem aprila lani prevzel vodenje tega največjega kulturnega in medijskega zavoda v državi, smo načrtovali, da bomo do konca leta ustvarili skoraj deset milijonov evrov minusa. Takoj smo zavihali rokave in z dvema aneksoma h kolektivni pogodbi dosegli več kot pet milijonov evrov prihrankov na letni ravni. Sedaj se vidi iz vseh naših finančnih poročil, bilanc, da so ti ukrepi prinesli blažitev finančnih težav. Žal pa se nam na drugi strani zaradi zunanjih razlogov finančne težave v zadnjih mesecih poglabljajo. Najprej zaradi skokovite rasti cene električne energije: leta 2021 smo porabili 3,5 milijona evrov za elektriko, letos bodo ti odhodki osem milijonov evrov, prihodnje leto pa bodo dosegli več kot 11 milijonov evrov. Drugi razlog pa je povišanje plač v javnem sektorju. Vlada je sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, na podlagi katerega je prišlo do povišanja plač že v tem letu in potem še aprila prihodnje leto. Učinek teh dvigov, na katere RTV Slovenija nima vpliva, pa je 5,2 milijona evra v prihodnjem letu. Tako smo po eni strani ustvarili velike prihranke, ki pa jih žal po drugi strani ti ukrepi vlade izničijo. Kljub temu je bilo nujno potrebno, da smo omenjene ukrepe sprejeli, sicer bi bila finančna situacija še veliko težja, kot je.

Demokracija: Ko ste na predsednika vlade naslovili predlog, da bi zaradi povišanja stroškov vlada povišala RTV-naročnino, vas je zavrnil, češ da se bo to urejalo, ko bo zakon o RTVS začel veljati. Se vam ne zdi, da gre za vladno izsiljevanje vodstva RTV? Vse državne institucije so namreč dobile pomoč za lažje soočanje z energetsko krizo. Samo javna televizija tega še ni prejela, ministrstvo pomoč pogojuje s sprejetjem novega zakona.

Grah Whatmough: Moram opozoriti, da RTVS že več let opozarja na svoje finančne težave. A nobena vlada doslej, RTVS podrobno spremljam pod štirimi vladami, ni pokazala nobene pripravljenosti, da bi te težave v sodelovanju z nami rešila. Vlado smo opozorili, da sicer ni nujno dvigniti prispevka, ampak ga le uskladiti z inflacijo. Tako bi bil pomembno višji, kot je, indeksiran bi znašal 14,49 evra. Izpostavili smo še, da bi vlada namesto z višjim prispevkom lahko pomagala z interventno pomočjo vsaj na dveh pomembnih področjih:  RTVS iz RTV-prispevka financira dejavnosti arhiviranja in digitalizacije arhivov, pri katerih bi država lahko upravičeno finančno pomagala, saj gre za avdio- in videoarhiv, ki predstavlja slovensko narodno bogastvo; druga ustrezna finančna injekcija države pa bi lahko bilo višje sofinanciranje programov dveh narodnostnih manjših, za kateri RTVS letno porabi deset milijonov evrov, od države pa dobimo le dva milijona. V teh dveh segmentih bi država lahko pomagala takoj.

Demokracija: Ali lahko, prosim, ponovite: koliko več stroškov boste imeli zaradi podražitve električne energije?

Grah Whatmough: V letu 2021 smo porabili 3,5 milijona evrov za elektriko, letos bodo ti odhodki osem milijonov evrov, prihodnje leto pa bodo dosegli več kot 11 milijonov evrov. To je tretji segment, v katerem bi nam vlada lahko prisluhnila. Pričakovali smo, da nam bo. Vlado smo aprila in maja opozorili na slabo finančno stanje, poleti pa zelo konkretno na vpliv dviga cena energentov. Doslej posluha ni bilo.

Demokracija: Ocenjujete, da vlada s tem zavlačuje do obdobja po izidu referenduma o noveli zakona o RTVS? Ta namreč predvideva takojšnjo zamenjavo vodstva RTVS in programskega sveta, kar bi Golobovi vladi ustrezalo.

Grah Whatmough: Ne vem sicer, kakšne načrte ima vlada, ampak zagotovo bi bilo treba, da vlada pristopi do izvrševanja 2. člena Zakona o RTVS, ki govori, da mora prek primernega sistema financiranja zagotoviti ustrezno opravljanje javne službe.

Demokracija: Ima RTVS preveč zaposlenih? Zakaj?

Grah Whatmough: Na RTVS žal nimamo ustreznih analiz, s katerimi bi lahko z gotovostjo določili, kolikšno število zaposlenih potrebujemo ob določenem obsegu programa, a bi to nujno potrebovali. K temu je hiša pristopila že leta 2003 s pomočjo zunanje svetovalne družbe, a ker je RTVS tako kompleksen sistem, se ta projekt ni končal. Vodstvo pa bi ga moralo speljati, četudi so zanj potrebna tri ali štiri leta. In ker tega nimamo, na vprašanje, kolikšno je optimalno število zaposlenih, odgovora ni mogoče podati. Stroški dela so visoki, sploh izraženi v prihodkih, ki so relativno fiksni, saj se RTV-prispevek že dlje časa ne dviguje, se ne usklajuje z inflacijo. Tako da delež stroškov dela v izraženem prispevku narašča, po moji oceni je dosegel že nevzdržno raven, zato sem tudi ob kandidaturi leta 2021 napovedal finančno in kadrovsko sanacijo.

Demokracija: Dr. Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta, je na eni od referendumskih oddaj na SLO 1 dejal, da je RTV Slovenija okostenel sistem, ki bi ga bilo treba povsem prestrukturirati.

Grah Whatmough: Ja, to je povezano s prej omenjenim. Vendar je prestrukturiranje, kot sem dejal, dolg in kompleksen proces. Mi smo se ga lotili, s tem da smo začeli zniževati stroške dela, in bi želeli nadaljevati s tem, da vendarle presekamo ta gordijski vozel. Po mojem mnenju RTVS nujno potrebuje tudi določene tehnološke, organizacijske in procesne modernizacije, a videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost.

Demokracija: Dotakniva se še stavke dela novinarjev in urednikov RTVS. Slednja traja že nekaj časa …

Grah Whatmough: Trikrat je stavkal en sindikat, na RTVS pa imamo tri reprezentativne sindikate. In kljub pritiskom, da bi se pridružila druga dva, je vedno stavkal le en sindikat, to je Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS. Se pa strinjam, da pogajanja trajajo dolgo časa. Jaz sem vodil pogajalsko skupino, ki je izpeljala osem pogajanj, potem je mojo vlogo prevzel direktor radia Mirko Štular, ki je vodil še štiri pogajanja. Žal nam preboja ni uspelo doseči. Nato smo predlagali mediacijo, a jo je žal stavkovna skupina zavrnila. Smo pa ravno danes (v petek, 18. 11., op. av.) spet sedli za pogajalsko mizo, tokrat s predstavniki ustanovitelja oz. vlade. Slednja je na podlagi poziva stavkajočega sindikata na podlagi 4. člena Zakona o stavki imenovala predstavnike t. i. družbenopolitične skupnosti, ki imajo vlogo opazovalca v pogajanjih. Imenovali so tri zaposlene z ministrstva za kulturo in enega z ministrstva za javno upravo. Dogovorili smo se, da je treba poslovnik pogajanj v navzočnosti teh predstavnikov spremeniti, dopolniti. To bomo storili in upam, da bodo pogajanja spet tekla.

Demokracija: Kje in zakaj se je zataknilo, da vam ne uspe skleniti stavkovnega sporazuma?

Grah Whatmough: V vodstvu smo dvakrat predlagali sklenitev stavkovnega sporazuma, v obeh osnutkih smo dali konkretne roke in zaveze za rešitev vseh stavkovnih zahtev, razen tistih, ki so po našem strokovnem mnenju nezakonite. In če samo ponazorim: ena od teh zahtev je zamenjava odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik. Zakaj je to nezakonito? Ker ima vsak odgovorni urednik na RTVS zaradi varovanja avtonomije medija z zakonom zaščiten mandat. Ne moremo se z enim od sindikatov v okviru pogajanj dogovoriti, da bomo odgovornega urednika razrešili in zamenjali. To bi bilo nezakonito. Podobno se kot delodajalec ne moremo pogajati o tem, da bi programski svet RTVS, ki je od poslovodstva povsem ločen in avtonomen, preklical neki svoj sklep. V vseh drugih točkah pa smo sprejeli njihove zahteve in tudi predlagali konkretne roke. Naj sklenem: če bi maja sklenili stavkovni sporazum, ki smo ga predlagali, bi že zdaj (roki so bili od enega do šest mesecev) bila večina strokovnih zahtev razrešena.

Foto: Polona Avanzo

Demokracija: Čemu pripisujete nesprejetje vaših pogojev?

Grah Whatmough: Osebno mislim, da cilj stavke ni izboljšanje ekonomskega ali socialnega položaja zaposlenih, ampak zamenjava vodstva. To mislim, da je jasno razvidno tudi iz tega, da stavkovni odbor ne želi skleniti sporazuma in da vztrajajo pri stavkovnih zahtevah, ki so eklatantno nezakonite.

Demokracija: Kako bi orisali skupino novinarjev in urednikov, ki stavkajo? Jih je res veliko? Ali so samo tako glasni in agresivni, da je tako videti?

Grah Whatmough: Po mojih informacijah šteje stavkovna skupina 180 ljudi, to je povedala tudi vodja sindikata na pogajanjih. Kot sem že dejal, zgovorno se mi zdi, da pritiskom navkljub druga dva sindikata nista pristopila k stavki, je ne podpirata. Stavkajoči tudi ustvarjajo zlagan vtis, govorijo, češ da stavkajo zaposleni na RTVS, kar bi pomenilo, da bi stavkalo 2200 ljudi, kar je daleč od resnice. Moje opažanje je, da velika večina zaposlenih na RTVS pričakuje, da bo poslovodstvo ustvarilo razmere za njihovo ustrezno in dobro delo. Za to se ves čas trudimo, tudi s tem, ko opozarjamo na finančne težave, ki bodo prej ali slej vplivale na delo v tej hiši. Zagotovo bi si zaposleni želeli, da se tudi ta stavka pripelje h koncu, zato bi bilo izredno pomembno, da bi stavkovni sporazum sklenili. Da tisto, kar lahko, začnemo takoj uresničevati. V resnici je veliko stavkovnih zahtev tudi po mojem mnenju strokovno upravičenih, se z njimi strinjam in bi jih rad začel čim prej izvajati.

Demokracija: Bi lahko rekli, da »nezadovoljni« novinarji izvajajo mobing nad drugimi, nevtralnimi? So bile v zadnjem času kakšne prijave ali morda tožbe?

Grah Whatmough: V zadnjem času (od maja do sedaj) je bila le ena prijava mobinga, ki niti ni povezana s stavko. Ta podatek zelo lepo demantira izjave nekaterih novinarjev, ki govorijo o nevzdržnih razmerah, da jih cenzurirajo, izvajajo trpinčenje nad njimi. Dejansko iz tega naslova nihče ni vložil prijave za mobing. Ob tem naj povem, da na RTVS deluje skupni odbor za mobing, to ni služba generalnega direktorja, ampak skupni odbor vodstva in zaposlenih, kjer se vsi primeri mobinga nevtralno in z občutkom za delavca razrešijo. To, da se nihče od teh, ki trdijo, da se jim dela krivica, ni obrnil na pooblaščenko za mobing, je po mojem mnenju zelo zgovorno.

Demokracija: Kakšno je vaše stališče do novega zakona o RTV oziroma v katerih točkah naj bi bil ves postopek že v štartu neustaven in zakaj?

Grah Whatmough: Več dejavnikov je, zaradi česar ocenjujem ta zakon kot neustrezen. Ne rešuje pravih problemov RTVS. Ti so povezani z neurejenim financiranjem na eni strani in z vprašanjem, kaj, koliko in kakšen program naj RTVS kot javni medij dela, na drugi. V zadnjih letih je prišlo do bliskovite modernizacije tudi v medijih in vsi javni mediji po Evropi se soočajo s težavami, kako sprejeti izzive modernega časa. To je povezano tudi z vprašanjem finančnih virov. Osrednji problem RTVS, s katerim se žal nihče vsaj v javnosti ne ukvarja, je torej, kakšen javni servis si želimo in kakšno bo financiranje tega javnega servisa. To sta ključna vidika delovanja te hiše in iz tega izhajajo težave že nekaj desetletij. Noben zakon doslej tega ni upošteval. Niti zadnja novela ne. Druga zadeva pa je formalni vidik, pri katerem imam tudi kot pravnik velike pomisleke: to je sprejetje novele po nujnem postopku, kar po mojem mnenju predstavlja zlorabo nujnega postopka po ustavi, ki je rezerviran za res točno določene izredne okoliščine, ki jih eklatantno v tem trenutku ni. Pa posledično izključitev celotne javnosti iz sprejemanja zakona. In kar me še žalosti, je, da se v tej referendumski kampanji ne pogovarjamo, kaj ta zakon prinaša, ampak se pogovarjamo o depolitizaciji, o 38 zaposlenih, ki so dobili opozorilo o korektnem izpolnjevanju zaposlitvene pogodbe. To niso resnični problemi RTVS.

Demokracija: Pravnik Matej Avbelj govori o veliki spornosti novega zakona o RTVS. Trdi, da tudi če bo sprejet na referendumu, ne more prestati ustavne presoje, saj je protiustaven na več mestih, tako v procesnem kot v vsebinskem smislu …

Grah Whatmough: Zelo pomembno se mi zdi, da javnost razume, o čem bo odločala na referendumu. In zelo me veseli, da je RTVS organizirala javno razpravo, ko je z oddajo RTVS danes in jutri odpirala vprašanja, povezana s tem, kje je RTVS danes in kakšna bo v prihodnje. RTVS ima kot javni medij veliko obveznost, da vsa akutna družbenopolitična vprašanja odpira in omogoča široko razpravo o njih. Vendar po mojem mnenju nobena odločitev na referendumu ne more sanirati pomanjkljivosti zakona, o katerih sem govoril. Sicer referendum lahko samo prepreči uveljavitev zakona, morebitni neuspeh referenduma pa ne pomeni, da so volivci povedali, da ta zakon ustreza. Kot pravnik verjamem v pravno državo. Pridružujem se mnenju dr. Avblja, ki si je upal to povedati. Tudi na RTVS smo iskali pravne odgovore o zakonu in na neformalnih pogovorih nam je veliko uglednih pravnikov reklo, da ima ta zakon velike ustavnosodne probleme, nekateri so celo dejali, da je iz aviona razvidno, da je ta zakon neustaven. A nihče se ni želel podpisati pod takšno mnenje, saj da bi to lahko vplivalo na obseg naročil za pravna mnenja, ki jih naročajo javni sektor in javne družbe, kjer ima vpliv vlada. Zato sem dr. Avblju čestital, da je to napisal in se podpisal. Zakaj se mi zdi pomembno, da stojiš za svojimi besedami, da se podpišeš podnje? Pravna mreža za varstvo demokracije je denimo demantirala mnenje dr. Avblja, a se pod zapis, ki ga je objavila, ni podpisal nihče.

Demokracija: Ugledni komentator dr. Žiga Turk ocenjuje, da je do novele zakona o RTVS je prišlo le zato, da se najde izgovor za zamenjavo vodstva, ki vladajoči politiki ni všeč:  »Nekaj so morali napisati. Če bi to napisali preveč očitno, bi bilo jasno, da gre za zlorabo pooblastil.« Vaše mnenje?

Grah Whatmough: Aktualna politika ni edina ali prva, ki si želi prisvojiti javni medij. Je pa prva, ki to dela na tako brutalen način. S sprejetjem zakona po nujnem postopku, s takojšnjim prenehanjem mandata vseh organov RTVS, programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev TV in Radia, katerim mandat preneha takoj naslednji dan po uveljavitvi zakona. Na ta način pa se doslej po mojem mnenju še nikoli ni delalo.

Demokracija: Se vam ne zdi, da je dikcija zagovornikov novega zakona – glasujmo proti »politizaciji« RTVS – zavajajoča?

Grah Whatmough: Ja, to meri na to, kar sem prej povedal, in me žalosti, da se v kampanji ne pogovarjamo o srži problema ali o vsebini zakona, ampak se dejansko manipulira. Ta depolitizacija se tudi meni zdi zelo neposrečen izraz. Menim, da se spremembe v noveli, ki merijo na združitev programskega in nadzornega sveta v neki novi svet, ki ga ne bi več imenoval v enem delu državni zbor, ampak neke organizacije civilne družbe, nanašajo na to, da mogoče politika sicer ne bo mogla več skozi glavna vrata, bo pa zagotovo prišla skozi stranska. Sam sicer tej tezi že v osnovi ne sledim. Naj pojasnim zakaj: menim namreč, da imenovanje 16 članov programskega sveta na predlog poslušalcev, gledalcev in bralcev na podlagi javnega razpisa kulturnega ministrstva ne pomeni, da gre za politično imenovanje. Pa tudi če bi to bil problem in če bi to tezo sprejel, se mi zdi rešitev, da se to premakne iz DZ v neke ročno izbrane organizacije civilne družbe, povsem nekorektna. »Politično« je po zdajšnji ureditvi imenovanih pet članov programskega sveta, ki jih predlagajo politične stranke, in za te je pred nekaj leti takratna opozicija predlagala spremembo zakona, kar bi bil lahko korak v pravo smer.  Predvsem pa je treba še nekaj izpostaviti: če bo ta zakon obveljal, se lahko hitro zgodi, da ko bo neka druga politika prišla na oblast, bo lahko enako ugotovila, da v zakonu navedene organizacije civilne družbe niso »prave«, da obstajajo primernejše, in bo na enak način sprejela nov zakon, ki bo imenovanje predstavnikov pomaknila kam drugam, recimo v neke druge organizacije, in spet to izkoristila za prenehanje mandatov vseh organov upravljanja in nadzora. To bi bil politični prevzem javnega medija, in točno to se bo zgodilo v primeru uveljavitve novele zakona, o katerem bomo volivci odločali na referendumu.

Demokracija: Saj nekaj takega so celo sami dejali na enem od soočenj …

Grah Whatmough: Široko javno razpravo bi morali opraviti že pred spremembo zakona. Informiranje državljanov o zakonih, ki jih predlaga, je naloga vlade, ta pa je državnemu zboru predlagala sprejetje zakona po nujnem postopku, brez javne razprave v poletnih mesecih. In naj še nekaj dodam: v zvezi z javno razpravo smo slišali na enem od soočenj, naj bi že 17 let, odkar je začel veljati t. i. Grimsov zakon o RTVS, imeli javno razpravo. Ta teza ne drži. Niti ne drži, naj bi bila laična, kaj šele strokovna javnost poenotena v tem, da je obstoječe stanje slabo in ga je treba zamenjati. Še znotraj RTV Slovenija nismo poenoteni glede kakršnih koli zakonodajnih sprememb, niti nas o tem ni nihče vprašal. Naj samo spomnim, kaj so pred dvema letoma pod drugo vlado za primer RTVS trdili danes vidni politiki aktualne koalicije: da je treba zagotoviti dolgo in široko javno razpravo o vsakem zakonu, ki posega v javne medije. Pa ni šlo za tako grobe posege v zavod kot zdaj, ko ti isti politiki trdijo ravno nasprotno, da je treba pod zastirko nujnega postopka zakon uveljaviti nemudoma.

Demokracija: Programski svet po zdajšnjem zakonu ni vedno v celoti imenovan v času enega mandata DZ, mar ne?

Grah Whatmough: Tako je. Tudi če bi sprejeli tezo, da programski svet imenuje politika, je v obstoječem zakonu varovalka, po kateri se tretjina članov menja na dve leti, druga tretjina pa spet čez dve. Vsake dve leti prihaja do menjave zdaj večjega, zdaj manjšega dela svetnikov. Ne gre za primer, da bi neka politika nastavila sebi lojalne svetnike in bi potem ti štiri leta v svetu odločali. Vedno je neka diskontinuiteta. Ravno čez dobro leto se bo spet menjal del programskega sveta, če seveda ne bo prišlo do uveljavitve novele.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine