Piše: Vida Kocjan
Specializirano državno tožilstvo (SDT) Robertu Golobu, zdajšnjemu poslancu in nekdanjemu predsedniku vlade, očita kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje, za kar je zagroženo do šest let zapora. Sum kaznivega dejanja je policiji naznanila Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica za notranje zadeve v času vlade Roberta Goloba.
Tatjana Bobnar je v pričanju pred preiskovalno komisijo v Državnem zboru povedala, da ji je Golob kot predsednik vlade sporočil, da bo lahko ostala notranja ministrica, če izvede kadrovske menjave v policiji. Če »počisti z janšisti«, podobno kot so se to dogovorili tudi na nacionalni RTV Slovenija.
Bobnarjeva je s čiščenjem tudi začela, ustavilo se je, ko je Golob zahteval zamenjavo direktorja policijske postaje oziroma uprave v njegovi Novi Gorici. Hkrati naj bi zahteval tudi zamenjavo direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. In prav pri slednjem naj bi se posebej zalomilo, saj Bobnarjeva na to ni pristala. Po njenih takratnih navedbah je odstavitev zahteval v zameno za polno imenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja Policije. To imenovanje je bilo v pristojnosti vlade pod vodstvom Roberta Goloba.
Bobnarjeva na to izsiljevanje ni pristala in je decembra 2022 odstopila z mesta ministrice, Lindav pa tudi nikoli ni bil imenovan za direktorja s polnimi pooblastili. Na preiskovalni komisiji je razkrila še Golobove besede, da on vsakega vrže čez rame, če ga ne posluša.
V nadaljevanju je zadevo naznanila policiji, tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Danes se sicer govori o poslanih dveh ključnih sporočilih (SMS) z dne 7. novembra 2022, v katerih je Golob zapisal, da postaja »resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji« in da mu ni všeč, ker se dogovor ni izvršil. Dejstvo pa je, da je to le del vrha ledene gore.
Postopki kot jara kača
KPK je nato šele januarja 2026, več kot tri leta pozneje, ugotovila kršitev integritete. Zapisali so, da predsednik vlade nima pristojnosti usmerjati kadrovanja v policiji. Golob pa se je branil, da je Bobnarjeva sama pred volitvami govorila o čiščenju »janšistov«; dogovor pa da je bil političen, pred imenovanjem; SMS-i pa naj bi bili po njegovem običajna komunikacija predsednika vlade z ministrico.
Naznanilo Bobnarjeve je bilo konec leta 2022, oktobra 2024 je policija spisala ovadbo zoper Goloba. Leto pozneje, oktobra 2025, pa je SDT vložila zahtevo za sodno preiskavo na ljubljansko okrožno sodišče. Pod zahtevo je podpisana tožilka Blanka Žgajner.
Pogoji za kazenski pregon izpolnjeni
Vmes je Golob postal poslanec, konec avgusta je SDT obvestilo Državni zbor oziroma predsednika Zorana Stevanovića, da so pogoji za kazenski pregon Roberta Goloba »izpolnjeni«.
Stevanović je o tem obvestil poslanca, poslansko skupino Svoboda in tudi javnost. V Državnem zboru so nato odločali o poslanski imuniteti Roberta Goloba in 2. septembra na izredni seji s 75 glasovi vseh navzočih poslancev sprejeli sklep, da se Golobu imuniteta ne prizna. Sodišče mora zdaj odločiti o uvedbi preiskave. Kazenski postopek formalno še ne teče, dokler preiskovalni sodnik ne izda sklepa.
Golobov bumerang
Golob zdaj doživlja bumerang. V letih 2022 do 2026 je politiko in policijo uokviril kot boj proti »janšizmu«. Javno je napovedoval čiščenje janšistov, zahteval sezname in podobno. Njegova dejanja pa je zdaj tožilstvo ocenilo kot korupcijsko posredovanje.
Dodatna ironija je, da je parlamentarna komisija o vmešavanju v policijo, ki jo je vodil Svobodin poslanec Aleš Rezar (pred tem povezan z Gen-I), v vmesnem poročilu Roberta Goloba v delu očitkov razbremenila.
Ta komisija je bila ustanovljena februarja 2023, pred njo sta nato pričala Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Vmesno poročilo je bilo z glasovi takratne koalicije (Svoboda, SD in Levica) na komisiji sprejeto novembra 2024, v državnem zboru pa januarja 2025). Razkrili so se še očitki o Golobovem vmešavanju v aretacijo ruskih vohunov. Tudi to so takrat lepo »pokrili«.
Bobnarjeva in Lindav naj bi po tem poročilu navajala neresnice. Opozicija (SDS in NSi) je sejo obstruirala in navajala, da Golob pred komisijo sploh ni pričal. Pričanju se je izmikal.
Nova naznanila, sedemmestne številke
To pa še ni vse. Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca je 20. maja na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani poslal tri podpisane izjave poslancev Resni.ca. V Svobodi naj bi skušali podkupiti njihove poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijića. Vodja poslanske skupine Katja Kokot je takrat razkrila, da naj bi bile ponujene velike premoženjske koristi, »sedemmestne številke«, za prestop v levo politično opcijo in za parlamentarno odločanje o mandatarju. Ponudbe naj bi prihajale z levega pola in od vodstev državnih podjetij. Imen strank in podjetij v uradni pobudi niso razkrili.
Golobovim postopkom za zdaj ni videti konca: zadeva Bobnar gre pred sodišče, energetika in financiranje Svobode pa ostajata odprti politični in morebitni preiskovalni fronti.
Hkrati mu je nova vlada preprečila dostop do denarnice, imenovane Gen-I, podjetje je vrnila državljanom. O tem pišemo na naslednjih straneh.
Golob je javno napovedoval čiščenje janšistov, zahteval sezname in podobno. Njegova dejanja pa je zdaj tožilstvo ocenilo kot korupcijsko posredovanje.
Golob ostal brez »denarnice« Gen-I
S tem, ko so nadzorniki za predsednika uprave Gen-I konec avgusta letos imenovali Jureta Sokliča, je Robert Golob ostal brez zlatega padala, brez denarnice, imenovane Gen-I. Soklič je zamenjal Maksa Helbla, ki je veljal za nadaljevanje Golobove linije. Hkrati so v Gen energiji Nado Drobne Popović, teto Tine Gaber Golob, zamenjali z Andrejem Vizjakom.
Mediji so že februarja (znova) poročali, da je kosovski diplomat Martin Berishaj v času Golobovega vodenja Gen-I prejemal večje zneske prek balkanskih družb. Diplomat naj bi po pričevanjih denar dvigoval v gotovini, šlo naj bi za okoli 2 milijona evrov.
Nadalje je ozadje obvladovanja Gen-I v posnetkih na portalu corruption.com razkril lobist Rok Hodej. Povedal je, da neposredno povezavo s predsednikom vlade, da Golob Gen-I vodi prek svojih ljudi in uprave ter da se prek tega skriva tudi financiranje politike.
Še bolj konkreten je bil Dejan Paravan, nekdanji direktor Gen energije in prijatelj ter zaupnik Roberta Goloba. V ločenem posnetku je razkril, da Golob želi privatizirati Gen-I. To so povezovali z zadržanimi dobički in lastniško shemo podjetja.
Golobova prizadevanja za nov mandat so tako po teh razkritjih temeljila na boju za nadzor nad Gen-I, kadri in osebnimi interesi v energetiki.
Priča smo bili tudi podatkom o parkiranih zadržanih dobičkih in da lastniška struktura Gen-I in družbe Gen-EL omogoča izgubo državnega nadzora. Da gre za načrtovano »zlato padalo« za Goloba in povezane. Do konca leta 2024 se je v skupini Gen-I nabralo okoli 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov, nad katerimi država ni imela polnega nadzora. Poznavalci so v tem videli rezervat za privatizacijo družbe ali osebni vpliv.
Preiskava poslov in financiranja Svobode
Nova parlamentarna večina (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) s podporo stranke Resni.ca je takoj po volitvah želela ustanoviti preiskovalno komisijo o Gen-I in domnevnem nezakonitem financiranju Svobode. V opoziciji in njenih skrajno levih levičarskih nevladnih organizacijah so to označili za politično policijo, začeli so zbirati podpise za referendum. Komisija je bila nato začasno ustavljena. Nasprotniki pa zatrjujejo, da gre za ustanovitev politične policije. Tragikomično je, da se je pri tem izredno izpostavljal prav Robert Golob. Tudi o tem bomo odločali na referendumu 11. oktobra. Dejstvo pa je, da so podpise za referendum pod krinko »proti politični policiji« zbirali z lažnim sloganom, saj ne gre za to. V resnici bo preiskovalna komisija, ko bo ustanovljena, preiskovala zgolj politične funkcionarje in ne državljane vse povprek. Podpisi z geslom »proti politični policiji« so bili tako zgolj ščit za branjenje Roberta Goloba in Svobode, pa morda še koga s skrajne levice.
Ob vsem tem ni zanemarljivo vedeti, da so iz Gen-I oziroma povezanih krogov v državni zbor prišli Nataša Avšič Bogovič, Tamara Vonta, Aleš Rezar in Teodor Uranič. Golob je ljudi iz istega kroga nameščal tudi v svete zavodov, kabinet predsednika vlade, Bojana Kumra za ministra, družbo Borzen in Star Solar.
Formalno je Gen-I v državni lasti, vendar je bil zaradi krožne sheme dolgo upravljavsko »zaklenjen«, za kar je poskrbel prav Golob s svojo ožjo ekipo.
Borzen in Star Solar
Za Goloba je zelo pomemben tudi Borzen, državni operater trga z elektriko, ki je v 100-odstotni lasti države. Skupščina je vlada. Določa nadzornike in posredno vpliva na direktorja. Poleg organizacije trga vodi tudi center za podpore: izplačuje državne podpore in odkupuje elektriko iz obnovljivih virov. Za Goloba je ključen predvsem zaradi podjetja Star Solar, sončne elektrarne (po ločitvi s prvo ženo v lasti Roberta Goloba). Večino prihodkov dobiva prav od Borzena. Po Erarju je podjetje doslej prejelo okoli 2,4 milijona evrov. Pri tem je šlo za neposredno povezavo z Golobom kot predsednikom vlade.
Golobova vlada je Borzen kadrovsko prevzela takoj. Že na prvih sejah leta 2022 so zamenjali nadzornike. Direktorica je postala Mojca Kert, prej zaposlena v Gen-I in kandidatka Svobode na volitvah. Vodenje podjetja Star Solar je pozneje prevzela Maksimilijana Polak, prav tako iz Gen-I in kabineta predsednika vlade. Šlo je torej za krog Gen-I, vladajoča politika, Borzen in izplačila zasebnemu podjetju Star Solar.
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je zamenjala nadzornike, ki so 17. junija odpoklicali Mojco Kert. Nekaj dni pozneje so za direktorja za dve leti imenovali Petra Žmaka. S tem so pretrgali politične povezave z Golobom, povezane tudi z denarnimi tokovi.
Lastništvo Gen-I
Formalno je Gen-I v državni lasti, vendar je bil zaradi krožne sheme dolgo upravljavsko »zaklenjen«, za kar je poskrbel prav Golob s svojo ožjo ekipo. Lastniško je Gen-I v polovični lasti družb Gen energija in Gen-EL. Gen-EL pa je v polovični lasti Gen-I in Gen energija. Družba Gen energija pa je v 100-odstotni lasti države, prek Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ekonomsko je lastnik država. Upravljavsko pa dolgo ni bilo tako. Shema je nastala leta 2016, ko je Gen-I vodil Robert Golob. Gen-I in Gen-EL sta si navzkrižno lastnika, zato država pri Gen energiji ni imela polnih glasovalnih pravic, čeprav je posredno 100-odstotna lastnica. Družba Gen-EL naložbe je bila ustanovljena leta 2016, vodila jo je Martina Pohar, pravnica, zaposlena v pravni službi Elektro Ljubljana, ko je to vodil Golobov Andrej Ribič. Zdaj je odstopila s tega mesta. Tudi Elektro Ljubljana je bil od decembra 2016 do junija 2021 solastnik družbe Gen-EL, imel je 25-odstotni delež, delež je nato prešel na Gen energijo. Poharjeva je znana iz afere s stanovanjem (stanovanje naj bi bilo med drugim prodano pod ceno), povezano s kupcem Bojanom Kumrom, takratnim šefom Elektro energije, pozneje ministrom v Golobovi vladi. Isti krog (Ribič, Kumer, Golob/Gen-I) je povezan tudi s prodajo Elektro energije Gen-I.
Nova Janševa vlada je Golobu preprečila dostop do »denarnice«, imenovane Gen-I, podjetje je vrnila državljanom.
Gen-I nikoli ni bilo Golobovo podjetje
Za Goloba vemo, da je v javnosti govoril, tudi v Bruslju, da je Gen-I njegovo podjetje, da ga je ustanovil on. Predstavljal se je kot uspešen podjetnik, ki je iz nič zgradil podjetje z milijardami prihodkov. V Bruslju je to uporabil kot predstavitveno vizitko. Podjetje je predstavljal kot start-up, ki ga je ustanovil iz nič. V resnici pa je Gen-I zrasel iz Istrabenza, Gorenja in državne Gen energije; Golob je bil dolgoletni direktor (do novembra 2021, ko mu nadzorniki novega mandata niso podelili) in soustvarjalec rasti, ne ustanovitelj oziroma lastnik z lastnim kapitalom.
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji 10. septembra 2026.)
