Piše: Vida Kocjan
Nova Janševa vlada je združila šolski in visokošolski resor v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Ministrstvo pod vodstvom dr. Boruta Rončevića ob primanjkljaju prerazporeja sredstva, pospešuje črpanje evropskih sredstev, napoveduje manj birokracije, pripravljalnice za tujce ter reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, spreminjajo pa se tudi pravila za delo zaposlenih od doma.
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je s spremembo zakona o vladi zmanjšala število ministrstev (z 20 na 15 oziroma 14 ministrstev in en minister brez resorja). V okviru tega sta bili v eno združeni ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Združeno ministrstvo se zdaj imenuje ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, vodi ga dr. Borut Rončević. Združitev ministrstev je bila del širše reorganizacije.
Prvi koraki
Od prevzema 4. junija letos so bili prvi koraki novega ministrstva predvsem pregled stanja, reševanje 133 milijonov evrov visokega proračunskega primanjkljaja, po katerem bi zmanjkalo sredstev v sistemu za december – kar sta priznala tudi oba prejšnja ministra –, priprava rebalansa za leto 2026, pospeševanje črpanja evropskih sredstev ter priprava usmeritev pred šolskim letom 2026/2027.
Gre za dve stvari. Eno je ureditev poslovnega in organizacijskega dela ministrstva, pri čemer so prevzeli skupno okoli 420 zaposlenih, drugo pa je strokovni del, povezan z usmeritvami pred začetkom šolskega leta.
Iz javnih objav je razvidno, da v okviru t. i. poslovnega dela prerazporejajo sredstva, prednostno v zakonske obveznosti in stabilno delovanje sistema. Ustavili so tudi javno naročilo za nacionalno platformo generativne umetne inteligence (okoli 10 milijonov evrov letno) in sredstva preusmerili v pokrivanje primanjkljaja. Minister je poudaril, da to ni odmik od umetne inteligence, ampak določitev prioritet. S tem je povezan tudi začetek postopka prenehanja Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, ustanovljene konec leta 2025, torej v času vlade Roberta Goloba. Gre za ustanovo, ki je financirala predvsem ozek krog posameznikov – tudi iz kroga Nikolaja Toša, znanega »merilca« javnega mnenja.
Novosti glede dela od doma
Novosti so tudi glede dela zaposlenih od doma. S 1. septembrom so spremenili pravila, delo od doma je po novem mogoče le izjemoma. Doslej je bilo tako, da so uslužbenci ministrstva od doma lahko delali do tri dni v tednu; to možnost je z aneksom k pogodbi o zaposlitvi izkoristilo kar 90 odstotkov od okrog 420 zaposlenih. O novih pravilih je ministrstvo zaposlene obvestilo s posebnim dopisom. Z novimi pravili pa nekateri niso zadovoljni. Za portal N1 so povedali, da se v Ljubljano na delo vozijo iz bolj oddaljenih krajev in da tisti, ki imajo mlajše otroke, težje usklajujejo delo z družinskimi obveznostmi, zato naj bi se znašli v stiski. Na ministrstvu pa so pojasnili, da je »za učinkovito delovanje ministrstva pomembno tudi neposredno sodelovanje zaposlenih na delovnem mestu, saj se na ta način omogoča lažje in hitrejše usklajevanje dela, učinkovitejši pretok informacij ter krepitev sodelovanja znotraj in med organizacijskimi enotami«. Pri delu od doma bodo sicer mogoče tudi izjeme, za kar pa bodo morali obstajati utemeljeni razlogi. O prošnji bo odločala generalna sekretarka ministrstva. Zgolj oddaljenost od delovnega mesta pa ni zadosten razlog, da se javnemu uslužbencu odobri prošnja za delo od doma. Po neuradnih podatkih je vodstvo zaposlene pisno obvestilo tudi o tem, da morajo redno evidentirati (registrirati) vsak svoj prihod in odhod iz stavbe med delovnim časom, saj naj bi bile doslej ugotovljene večje pomanjkljivosti.
Usmeritve pred začetkom šolskega leta
Vodstvo ministrstva je na konferenci ravnateljev konec avgusta predstavilo štiri ključne cilje: kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, tesnejšo povezavo znanja, raziskav in gospodarstva ter boljše možnosti za mlade. Slogan je: »Več časa za učence, manj časa za obrazce« (pregled administrativnih obremenitev). Napovedali so tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature – ne ukinitve, kot so nekateri zmotno poročali.
Ravnateljem sta novosti predstavila minister Rončević in državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar. Po dostopnih podatkih so bili ravnatelji nad spremembami navdušeni in so jih pozdravili.
Me drugimi konkretnimi ukrepi oziroma napovedmi sta obvezno izobešanje slovenske zastave pred šolami (od 1. septembra dalje bodo to preverjali inšpektorji) in darilo Ustave RS vsem prvošolcem ter dijakom 1. letnikov. O slednjem poročamo posebej.
Predvidoma do konca leta 2026 so napovedane tudi spremembe zakonodaje. Te prinhašajo pripravljalnice za otroke, ki ne znajo dovolj slovensko, pred vključitvijo v redni program ter omejitev ugovorov na vzgojne opomine in pritožb na ocene. Nadaljujeta se postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov in uveljavitev novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (od 1. septembra). Večina ukrepov je še v fazi napovedi ali priprave predlogov, operativno pa se nadaljujejo tekoče naloge (vpisi, evropska sredstva, infrastruktura).
Spremembe tako posegajo na več področij vzgoje in izobraževanja – od prenovljenih učnih načrtov in učnih gradiv do izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, srednješolskega izobraževanja in predšolske vzgoje. V nadaljevanju nekatere spremembe predstavljamo podrobneje.
19.058 prvošolcev in 26.044 novincev dijakov
V novo šolsko leto je 1. septembra vstopilo 186.687 osnovnošolk in osnovnošolcev, od tega 19.058 prvošolk in prvošolcev (lani 19.897). V srednješolske programe je bilo za to šolsko leto vpisanih okoli 88.000 dijakinj in dijakov, kar je približno tisoč več kot v lanskem šolskem letu.
Za novo šolsko leto je bilo v zadnjem tednu avgusta vpisanih 26.004 dijakov novincev. Od tega je bilo 954 dijakinj in dijakov vpisanih v nižje poklicno izobraževanje, 5.324 v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 9.962 v programe srednjega strokovnega izobraževanja, 2.124 v poklicno-tehniške izobraževalne programe in 7.640 v gimnazijske programe.
Novosti v osnovnem šolstvu
V osnovnih šolah so začeli z uvajanjem novih učnih načrtov, in sicer v 1., 4., 7. in deloma v 6. razredu. Prenovljeni učni načrti so bili uvedeni na podlagi zaključenega projekta kurikularne prenove, v okviru katerega je bilo prenovljenih več kot 200 učnih načrtov ter katalogov znanj. Sledijo skupnim ciljem ter jih smiselno vključujejo v vsebino posameznega učnega načrta, so pojasnili na ministrstvu.
V šolskem letu 2026/2027 bodo osnovne šole iz sredstev učbeniškega sklada za učence od 1. do vključno 4. razreda zagotavljale vsa predpisana obvezna učna gradiva: učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke. Pomembna novost je tudi širitev javnega financiranja učnih gradiv tudi na 4. razred osnovne šole, saj je bila do zdaj takšna ureditev vzpostavljena samo za učence od 1. do 3. razreda.
Obstoječa učna gradiva se lahko v ustreznih delih, ki so skladna s prenovljenimi učnimi načrti, uporabljajo še največ tri šolska leta po začetku uporabe prenovljenega učnega načrta. Šole so prejele tudi več priporočil in navodil ministrstva v zvezi z izbiro in potrjevanjem učnih gradiv in uporabo sredstev učbeniškega sklada.
V pripravi je še sprememba zakonodaje, ki bo spremenila način vključevanja tujcev v osnovne šole. Spremembe gredo v smeri postopne vključitve priseljencev po zaključenem programu pripravljalnice.
Novosti: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami se je s 1. septembrom 2026 začela izvajati novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakon na novo opredeljuje otroke z gluhoslepoto kot posebno skupino otrok s posebnimi potrebami, kar bo omogočalo bolj prilagojeno izobraževanje.
Prav tako opredeljuje podporo in pomoč kot sistem stopenjske pomoči, ki jo osnovna šola nudi otroku, pri katerem zazna učne težave ali druge okoliščine, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo. Namen ureditve je omogočiti, da šola pravočasno prepozna otrokove potrebe ter mu zagotovi ustrezne oblike pomoči pred morebitno uvedbo postopka usmerjanja. Podporo in pomoč bodo izvajali učitelji v okviru razširjenega programa.
Ukinjeno ločevanje na stalnega in začasnega spremljevalca
Zakon opredeljuje pomoč spremljevalca, spremljevalca skupine in varuha negovalca v posameznih vzgojno-izobraževalnih in posebnih programih. Ti bodo lahko otroka izjemoma spremljali tudi med organiziranim šolskim prevozom od kraja prebivališča do šole ali zavoda in nazaj, če otrok zaradi zdravstvenih potreb to pomoč potrebuje in je to določeno v odločbi o usmeritvi.
Novost je tudi širitev pravice do vključitve v oskrbo v dom pri šoli s prilagojenim programom oziroma pri zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Sprememba omogoča, da se lahko tudi otroke, ki dnevno obiskujejo to šolo ali zavod, občasno vključi v dom. Rešitev je namenjena predvsem razbremenitvi družin, hkrati pa krepi podporno funkcijo šole oziroma zavoda.
Zakon prinaša tudi spremembe pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami. Vsebina tako ni več predpisana v zakonu, ampak se pripravlja v skladu s strokovnimi smernicami, ki jih je pripravil Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Novosti v srednješolskem izobraževanju
Na področju splošnega srednješolskega izobraževanja, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja so z novim šolskim letom začeli veljati prenovljeni učni načrti, ki vključujejo tudi kompetence za trajnostni razvoj ter digitalne in podjetnostne kompetence, vključno s finančno pismenostjo.
Z novim šolskim letom se je ob tem začelo izvajati prvih pet programov, ki so bili prenovljeni v okviru projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja. To so programi: bolničar-negovalec (SPI), farmacevtski tehnik (SSI), mehatronik operater (SPI), tehnik mehatronike (SSI) in tehnik mehatronike (PTI). Programi so bili pripravljeni z namenom krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod pa tudi za razvoj prilagodljivosti, odpornosti in odzivnosti poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela.
V pripravi je tudi sprememba zakona o maturi, ki odpravlja ureditev, uvedeno z novelo iz leta 2025, ki je uzakonila novo obliko poklicne mature kot poklicno maturo iz petih predmetov. Z novelo se bo poklicna matura vrnila v vsebinsko in organizacijsko ureditev, kakršna je veljala pred novelo iz leta 2025, in sicer zgolj kot poklicna matura iz štirih predmetov. Hkrati se ohranja možnost, da kandidati, ki opravijo poklicno maturo, z opravljenim posameznim predmetom splošne mature izpolnijo pogoje za vpis na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, kadar je to določeno z vpisnimi pogoji posameznega študijskega programa.
Sprememba zakonodaje, ki bo spremenila način vključevanja tujcev, je v pripravi tudi za srednje šole, prav tako v smeri postopne vključitve priseljencev v srednje šole po zaključenem programu pripravljalnice. Program bo usmerjen v pridobivanje znanja slovenskega jezika, kulture in splošnega poznavanja delovanja Republike Slovenije.
Novosti v predšolski vzgoji
V veljavo je stopil kurikul za vrtce v prilagojenem programu, ki je drugi kurikularni dokument po prenovljenem kurikulu za vrtce, ki se je v vrtcih uveljavil v iztekajočem se šolskem letu.
Ustava RS za prvošolce in dijake prvih letnikov
Po objavi, da bodo dijaki prvih letnikov ob začetku šolskega leta prejeli Ustavo RS, prvošolci pa ob njej tudi slovensko zastavico, je bilo v delu slovenske javnosti zaznati veliko dezinformacij. Zato smo ministrstvo prosili za podrobnosti. Pojasnili so nam vsebinski namen pobude. Zapisali so: »S simbolno popotnico ob začetku nove izobraževalne poti želimo mladim približati vrednote, na katerih temelji naša demokratična in pravna država, ter spodbujati aktivno državljanstvo, domoljubje in pripadnost skupnosti. Ustava je temelj naše demokratične in pravne države. V njej so zapisane temeljne človekove pravice in svoboščine ter načela, na katerih temelji Republika Slovenija. Želimo si, da mladi že zgodaj spoznavajo državo, v kateri odraščajo, svoje pravice in odgovornosti ter pomen pripadnosti skupnosti. Ob tem želimo poudariti tudi družinski vidik pobude. Ustava z otrokom pride tudi domov – v družino. Verjamemo, da se odnos do skupnosti in države začne graditi že doma. Zato si želimo, da postane ustava izhodišče za družinski pogovor med otroci in starši – o svobodi, enakosti, pravicah in odgovornosti ter o tem, kaj pomeni biti del skupnosti in države, v kateri živimo.«
Kot je poudaril minister dr. Borut Rončević, je poznavanje svoje države, njenih temeljev in vrednot pomemben korak k aktivnemu državljanstvu in domoljubju. »Z ustavo želimo mlade spodbuditi, da svojo državo bolje spoznajo, razumejo in začutijo kot svojo. Prav oni so tisti, ki bodo Slovenijo jutri soustvarjali.«
Iz odgovora je tudi razvidno, da je bil za izvedbo zadolžen Zavod RS za šolstvo, ki je izvedel naročilo. Pri zavodu so se ravnatelji tudi oskrbeli tako z ustavo kot z zastavicami.
