Piše: Gašper Blažič
Priznam, da blazno resno razmišljam o eni stvari. Namreč, da bi na ravni Evropske unije organiziral skupno izjavo vseh držav članic, ker sosed Francelj taca po moji zemlji, ne da bi vprašal za dovoljenje.
Zakaj vam to razlagam? Predvsem zato, ker je zadeva smrtno resna in se ne tiče samo Slovenije, ampak tudi celotne EU. Kaj EU, kar celega sveta. O tem bi morali poročati vsi slovenski in svetovni mediji, saj gre za nedopustno kršenje človekovih pravic in svoboščin.
No, pa sem glede tega ostal na suhem, saj se na moj velepomemben problem ni odzval niti en slovenski medij, celo Demokracija, ki vse objavi, kar drugi zamolčijo, je tokrat umolknila, medtem ko zlobni sosed še kar robanti na mojem pragu. In se sprašujem: kje je to spoštovanje ustave, mednarodnega prava in drugih zakonov? Zakaj celo moj ožji »bicirk«, kjer živim, molči ob tej predrznosti?
Vidite, tako se zgodi, ko napihnete svoj problem, ki nenadoma postane problem svetovnega formata. In še dobro, da se v Bruslju ni treba ukvarjati s tem, kdaj imata denimo Lena Grgurevič in Tamara Vonta slab dan. Sicer bi bilo njuno rogoviljenje res že primerno za obdelavo na svetovni ravni, ker vsaj na trenutke že ogroža svetovni mir. Če bi denimo Vladimirja Putina popadla taka strast do kreganja z vsemi, bi Evropo verjetno že zdavnaj zbombardiral z vsem nuklearnim arzenalom, kar ga ima na voljo. Z
ato pravim, da raje sam trpim tako tečnega Franceljna kot tudi naše še bolj zadirčne svobodnjaške poslanke, ki pač niso primerne za izvoz, saj bi lahko povzročile pravo globalno katastrofo. Za katero bi bila potem kriva Slovenija. Verjetno bi skupnih izjav EU o katastrofalnem obnašanju damskega krožka iz slovenskega golobnjaka kar mrgolelo. In nihče nas niti ne bi spraševal za soglasje. Ker bi bilo že vse zmenjeno. Tudi zato vas vabim, da potrpite z našimi Lenami in Tamarami.
