Lakota in humanitarna katastrofa v ukrajinskem mestu Oleški

Piše: C. R., vir 
V ukrajinsko mesto Oleški v Hersonski regiji, ki je pod rusko okupacijo že od leta 2022, so hrano iz zdravila zadnjič dostavili 26. maja letos. Mesto, ki je bilo nekoč znano kot turistični biser se sooča z izjemno težkimi razmerami popolno blokado in lakoto, saj so ruske sile blokirale in minirale vse dostopne poti (t. i. “ceste smrti”), zaradi česar je dostava hrane, zdravil in pomoči onemogočena. Preostali prebivalci (večinoma upokojenci, invalidi in otroci) so potisnjeni v absolutno revščino in pomanjkanje, saj ruska administracija pomoč zagotavlja samo tistim, ki sprejmejo ruske potne liste. Rusija je življenje preostalih prebivalcev Oleškov, med njimi tudi otrok, spremenila v boj za preživetje in jim preprečuje varno evakuacijo, celo na območja, ki so pod rusko okupacijo.
Stanje v mestu se je drastično poslabšalo že po uničenju jezu Nova Kahovka leta 2023, ko je bilo mesto večinoma poplavljeno. Tudi takrat je bila evakuacija onemogočena in izredno težka, številni so se ob poplavnem valu utopili v lastnih hišah. V Oleških je pred vojno živelo okoli 24.000 ljudi, danes pa humantarne organizacije poročajo, da je v mestu le še 6 do 7000 ljudi, večinoma starejših, invalidov in okoli 200 otrok. 

Težke razmere že od začetka leta 2026

Že od začetka leta 2026 prihajajo opozorila o veliki humanitarni katastrofi v okupiranih Oleških v Hersonski regiji, razmere pa so se septembra še poslabšale. Od 26. maja 2026 v mesto sploh niso prispele nobene pošiljke hrane ali zdravil, zato je preostalo prebivalstvo v hudi nevarnosti, da bo umrlo od lakote. Kot je bilo že poročano, ne gre za naravne okoliščine, prebivalci pa že dolgo sumijo, da so evakuacijske poti blokirane zato, da bi jih lahko uporabljali kot živi ščit.

Rusija je na vseh okupiranih območjih vzpostavila tako močno informacijsko blokado, da je informacije težko pridobiti ali preveriti. Pred nekaj dnevi je Anastasia Melničenko na svojem Facebook profilu objavila pomemben povzetek razpoložljivih informacij. V nadaljevanju so njene informacije združene s podatki, ki so bili objavljeni že prej, ter z najnovejšimi poročili Tetiane Hasanenko, vodje vojaške uprave Oleškiov.

Melničenko poudarja, da je sedanja humanitarna blokada Oleškov posledica človeških dejanj. Že dolgo je jasno, da ruskih okupatorjev obnova Oleškov ne zanima. Mesto, ki leži na levem bregu Dnepra, Rusi uporabljajo predvsem kot oporišče, od koder nenehno obstreljujejo Herson. Melničenko še navaja, da projekt Drone Warfare in nekateri zahodni novinarji poročajo, da Rusi Oleške uporabljajo tudi kot poligon za usposabljanje operaterjev brezpilotnih letalnikov.

Vojaška uprava Oleškov ocenjuje, da v mestu še vedno živi okoli 2000 prebivalcev. Večinoma gre za starejše ljudi oziroma osebe z omejeno mobilnostjo, vendar naj bi bilo med njimi tudi 47 otrok. V občini Oleški, ki vključuje tudi okoliške vasi in podeželska naselja, živi okoli 6000 ljudi, med njimi več kot 180 otrok.

Človeški safari

Redne dobave naj bi bile ustavljene že decembra 2025. Hasanenko je konec februarja 2026 poročala, da je od sredine januarja v mesto prispela le ena pošiljka hrane. Pri drugih poskusih dostave hrane in drugih nujno potrebnih zalog so ljudje izgubili življenje, saj so bila vozila napadena z brezpilotnimi letalniki ali obstreljevana oziroma so naletela na mine. Hasanenko je v intervjuju za Suspilne 11. septembra potrdila, da so bile 26. maja 2026 v mesto kljub nevarnosti nazadnje pripeljane hrana in zdravila ter da je bila takrat izvedena tudi evakuacija prebivalcev.

Zadnja trgovina s hrano se je v Oleškah zaprla pred skoraj devetimi meseci, januarja 2026. Od 26. maja 2026 v mesto niso prispele nobene dobave prostovoljcev ali komercialnih organizacij. 2. junija sta bila pri poskusu dostave v mesto ubita dva človeka, še dva pa sta bila hudo ranjena. Še en poskus dostave je bil izveden tudi 1. septembra, vendar so se morala vozila zaradi min in drugih nevarnosti ustaviti in vrniti.

Kako preživeti

Brez novih zalog ljudje preživijo predvsem z vlaginami in drugo konzervirano hrano oziroma s hrano, ki jo lahko pridelajo ali naberejo na svojih zemljiščih, ali z ribolovom. Toda zaradi nenehne nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki je delo na prostem nevarno, tudi če imajo ljudje vrtove, počitniške hišice ali manjša zemljišča. Mnogi jih sploh nimajo, poleg tega so številni prebivalci starejši ali bolni. Zdaj je september, zima pa ni več daleč, zato postajajo kritične tudi druge težave, kot sta pomanjkanje elektrike in plina.

Ropanja ruskih vojakov

Melničenko piše, da razmere še dodatno slabšajo primeri dejanskega ropanja, ko ruski vojaki ljudem iz kleti jemljejo domačo vloženo hrano in druge zaloge . Marca so Rusi ubili lokalnega prebivalca, ko jim je poskušal preprečiti vstop v svojo klet. Hasanenko pozna tudi primere, ko so oboroženi Rusi ljudi najprej oropali, nato pa jim pustili 5000 rubljev. Po njenih besedah je šlo bolj za posmeh ljudem, saj s temi rublji niso mogli ničesar kupiti.

Vodja vojaške uprave Oleškija je še vedno prepričana, da Rusi prebivalce uporabljajo kot živi ščit in jim namerno preprečujejo odhod. To je razvidno tudi iz dejstva, da ljudem ne preprečujejo zgolj poti na ozemlje pod nadzorom ukrajinske vlade. Rusi bi jih lahko vsaj odpeljali v okupirani Skadovsk ali na Krim. Vendar jim ne dovolijo.

Zdravil ni, trupla mrtvih ostajajo nepokopana

V Oleških ni zdravil.  V mestu je ostala le ena ambulanta, ki mora delati brez elektrike, osnovne diagnostične opreme, materiala za oskrbo ran, antibiotikov in protibolečinskih zdravil. Enake nevarnosti veljajo tudi pri evakuaciji. Osebe, ki nujno potrebujejo zdravljenje, je skoraj nemogoče prepeljati v drugo mesto, tudi če je to mesto pod rusko okupacijo. Ljudje umirajo zaradi srčnih infarktov in možganskih kapi, ker ni ustreznih zdravstvenih ustanov, pa tudi zaradi sepse in pozimi zaradi podhladitve.

Vendar je težko preveriti informacije o smrtih in ugotoviti, ali je bila oseba ubita ali je umrla zaradi drugih vzrokov. Tudi mrtvašnica je uničena. Zaradi nenehnih napadov z brezpilotnimi letalniki se ljudje bojijo celo pobirati trupla, ki lahko zato ostanejo nepokopana. Težave nastanejo tudi, če izbruhne požar, saj ni vode za gašenje. Ljudje so zato prisiljeni preprosto oditi in poiskati druge nenaseljene prostore.

Rusija ne naredi nič za evakuacijo ljudi

Čeprav je Rusija junija končno priznala, da so razmere kritične, ni storila ničesar za evakuacijo prebivalcev. Volodimir Saldo, kolaborant, ki ga je Rusija postavila za tako imenovanega »guvernerja« okupirane Hersonske regije, je to neukrepanje poskušal opravičiti s trditvijo, da se bojijo »provokacij ukrajinskih oboroženih sil«. Z ruske strani sicer bilo govora o evakuaciji, vendar iz tega ni bilo nič. Ukrajinske oblasti brez soglasja okupacijske države ne morejo storiti ničesar. Ukrajinski prostovoljci in oziroma ali ukrajinske oblasti aktivno pomagajo pri evakuaciji civilistov z vseh območij, kjer se soočajo z veliko nevarnostjo. Če evakuacija iz Oleškov še vedno ni bila izvedena, je razlog za to Rusija.

Krivdo bi naprtili ukrajinski strani

Rusi so prevzeli nadzor nad Oleški, a ne nameravajo izgnati ukrajinskih lokalnih prebivalcev ter jih izpostavljajo tako velikim nevarnostim, da s tem hudo kršijo svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Dogaja pa se tudi naslednje: že marca je Media Initiative for Human Rights od enega od prebivalcev izvedla, da Rusi trdijo, da ljudi ubijajo ukrajinski brezpilotni letalniki. Prebivalec je nadaljeval: »Vendar nismo popolni bedaki in popolnoma razumemo, da nas terorizirajo okupatorji.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine