Pred svetovnim tednom cepljenja, ki bo potekal od 24. do 30. aprila 2019, so strokovnjakinje s področij javnega zdravja in pediatrije na srečanju z novinarji poudarile, da je cepljenje eno največjih dosežkov medicine v zgodovini človeštva, ki je v zadnjih desetletjih preprečilo več smrti kot katerikoli drug zdravstveni ukrep. Čeprav so cepiva varna in učinkovita, se zaradi nasprotovanja cepljenju tudi v razvitem svetu ponovno pojavljajo hitro nalezljive bolezni, ki so že nekaj desetletij veljale za praktično izkoreninjene. Nedavni primer največjega izbruha ošpic po letu 1991 in razglasitev izrednih zdravstvenih razmer v New Yorku dokazuje, kako pomembno je zavedanje, da je cepljenje priložnost in odgovornost vsakega posameznika, družine in skupnosti, ki se ji zaradi kolektivnega varstva pred nalezljivimi boleznimi ne moremo in ne smemo odpovedati.
S cepljenji, ki vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu in s katerimi lahko preprečimo skoraj 30 bolezni, smo uspeli izkoreniniti marsikatero hudo nalezljivo bolezen, kot so črne koze, davica, otroška paraliza in druge. Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., predsednica upravnega odbora Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je opozorila: »Starši bi se morali zavedati, da cepljenje za posameznika pomeni varnost pred boleznimi, ki jih trenutno skoraj ne poznamo več, kot so tetanus, poliomielitis, in le skupinsko cepljenje pomeni varnost za tiste posameznike, ki se cepiti ne morejo, ker imajo morda imunsko pomanjkljivost, progresivno nevrološko obolenje, ali so v aktivni fazi zdravljenja rakavega obolenja, oziroma imunosupresivno terapijo prejemajo iz drugih razlogov. Za te bi okužba lahko pomenila usodno klinično sliko, ki se lahko kljub pomoči moderne medicine konča smrtno.«
Program cepljenja v Sloveniji zagotavlja cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom, pa tudi odraslim in starostnikom, za katere je zaradi različnih zdravstvenih okoliščin cepljenje še posebej priporočljivo. Cepljenje varuje zdravje v vseh življenjskih obdobjih, zato bi morala cepljenja proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu, pnevmokoknim okužbam, hepatitisu A in hepatitisu B ter druga podobno kot redni zobozdravstveni in ginekološki pregledi ter udeležba v državnih presejalnih programih postati del vseživljenjske skrbi za zdravje posameznika in družbe. Ali, kot je pojasnila epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., iz Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Celju: »Cepljenje ščiti pred nalezljivimi boleznimi. Nalezljive bolezni pa ne izbirajo glede na starost, spol, raso in veroizpoved, saj ne poznajo meja. Njihovo širjenje cepljenje zaustavi na najboljši možni način. Cepljenje si lahko zato predstavljamo kot velik dežnik, ki pred dežjem ne ščiti le enega posameznika, ampak tudi tiste, ki jih dežnik doseže.«
Lažne novice o cepljenju kot nepotrebnem, celo škodljivem ukrepu v javnosti zbujajo dvom o učinkovitosti in varnosti cepiv. Posledica teh dezinformacij je nasprotovanje cepljenju, kar se odraža v manjšem deležu cepljenih, pomeni oviro pri uvedbi novih cepljenj in vodi v ponoven pojav nalezljivih bolezni. Kljub cilju, da bi ošpice do leta 2020 v Evropski uniji izkoreninili, so v EU le v prvi polovici leta 2018 zabeležili kar 10.000 primerov okužb in 31 smrti zaradi ošpic, posameznim primerom ošpic smo priča tudi v Sloveniji. Po besedah upokojene pediatrinje prim. Jasne Čuk Rupnik, dr. med., je širjenje lažnih in strašljivih vsebin prepričanih borcev proti cepljenju zelo neodgovorno ravnanje, saj zagotavljanje obveznih in priporočljivih cepljenj prinaša obsežno osebno in kolektivno zaščito pred številnimi boleznimi, zaradi katerih so v preteklosti otroci množično obolevali, trpeli trajne okvare in umirali. Te kužne bolezni danes izginjajo prav zaradi cepljenja, tega izjemno uspešnega in varnega posega: »Nekateri starši se poglabljajo v raziskovanje sicer možnih, a izjemno redkih negativnih učinkov cepljenj. Skrbijo jih sestavine cepiva, vpliv na možgane in imunski sistem, vročina, alergije in še in še. Ne poglobijo pa se v raziskovanje resnosti obolenj, proti katerim cepiva delujejo. Nekateri ostanejo ujeti v strahove, ki s cepljenjem nimajo nobene vzročne zveze in so le stvar njihovih umišljenih povezav. Informacije iščejo na spletnih forumih, ki pa so preplavljeni z lažnimi in strašljivimi vsebinami »prepričanih borcev proti cepljenju«. Takšno početje pa je zelo neodgovorno.«
Cepljenje, ne predstavlja le zaščite pred nalezljivimi boleznimi, temveč s cepljenjem, kot je denimo cepljenje proti HPV, preprečujemo tudi nekatere oblike raka. Cepljenje proti bakterijsko nalezljivim boleznim pa zaradi posledično manjše uporabe antibiotikov zmanjšuje bakterijsko odpornost slednje.
V ekonomskem smislu pa cepljenje dokazano zmanjšuje absentizem in povečuje produktivnost, ob tem pa, kot je izpostavila mag.Urša Lakner iz Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, cepljenje ostaja nedvomno eden izmed stroškovno najučinkovitejših preventivnih javnozdravstvenih ukrepov: »Več kot 80 % cepiv proizvedejo vodilna inovativna farmacevtska podjetja v Evropski uniji, kajti proces izdelave cepiv je nepredstavljivo drag, dolgotrajen in negotov. Zato je za dobro preskrbo s cepivi izjemno pomembno, da zdravstvene oblasti dolgoročno načrtujejo nabavo cepiv. Cepiva so sicer v mnogih evropskih državah podcenjena, saj zanje porabijo manj kot 0,5 % zdravstvenega proračuna. Podatek iz januarja 2018, da v Sloveniji za cepiva porabimo 2,99 eura na prebivalca, pa naj govori sam zase.«
Za dobro delovanje zdravstvenega sistema in preventivnih programov, tudi cepljenja, je ključno zaupanje. Za verodostojne in znanstveno podprte informacije o cepljenju slovenski pediatri zato pripravljajo nov spletni portal, ki bo bralcem pomagal sprejemati informirane odločitve.
