Piše: Vida Kocjan
Nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše in SDS je maja 2026 sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki naj bi preprečila zlorabe. Opozicija (Svoboda, SD in Levica) je glasovala proti. Zdaj pa spremembe, ki bi omogočale boljši nadzor, poskušajo omejevati z blokadami in proceduralnimi triki. S tem želijo ovirati delo nove večine in preprečiti preiskave lastnih zadev iz prejšnje vlade.
Predvsem Svoboda in Levica kot nova opozicija blokirata in zavlačujeta postopke, s čimer želita preprečiti parlamentarne preiskave v primerih podjetja Gen-I, Roberta Goloba, Star Solarja, Svobode in drugih, vpetih v domnevno deljenje denarja. Preprečujejo tudi obravnavo primera Black Cube.
Opozicija zrušila lastno preiskavo
Opozicija je konec junija sama zrušila lastno preiskavo. Ko bi moral državni zbor na izredni seji sprejeti dnevni red, opozicijskih poslancev preprosto ni bilo (dva sta bila prisotna, a nista glasovala).
Niso glasovali oziroma so bili odsotni: Matjaž Han (SD), Robert Golob (Svoboda), Vinko Logaj (Svoboda), Borut Sajovic (Svoboda), Janja Sluga (Svoboda) in Tina Brecelj (Levica). Z zavrnitvijo dnevnega reda se je izredna seja državnega zbora bliskovito končala. Za dnevni red, na katerem bi odločali o ustanovitvi dveh preiskovalnih komisij (ki ju je zahtevala opozicija), je glasovalo 34 poslancev, proti pa 38.
Zaradi tega državni zbor na zahtevo poslancev Svobode, SD in Levice ni odredil preiskovalne komisije, ki bi preverjala, ali je SDS pred volitvami naročila in plačala podjetju Black Cube intervjuje s predstavniki leve politične, poslovne in odvetniške elite. Prav tako ni odredil nadaljevanja preiskovanja redkih medijev in novinarjev, ki sodijo na desno; v prejšnjem mandatu sta to preiskovalno komisijo vodili Mojca Pašek Šetinc (Svoboda – SD – RTV SLO) in Tamara Vonta (Svoboda), pri čemer je pomagal novinar Tomaž Modic (Necenzurirano).
Preiskovanje medijev je Vonta v prejšnjem mandatu končala, a naj bi v Svobodi, SD in Levici menda zaznali nova dejstva in bi ga spet obudili. In s tem spet preusmerjali pozornost. Preiskovalne komisije sicer preiskujejo ravnanje nosilcev oblasti, kar mediji po izboru Vonte zagotovo nismo.
»Na desni strani dvorane ni glasoval nihče od Demokratov. Ker je manjkalo tudi nekaj poslancev SDS, bi lahko leva opozicija zlahka dosegla večino, če bi bili sami disciplinirani. A niso, ker je manjkalo kar šest njihovih ključnih poslancev, ki so svojo odsotnost večinoma napovedali,« je v Spletnem časopisu zapisal novinar in urednik Peter Jančič.
Afera se je nato šele začela
Poslanec Luka Mesec (kot predsednik komisije za poslovnik) je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću nato poslal uradni dopis, v katerem ga je ostro obtožil kršitve ustave, zakona in poslovnika. Trdil je, da je koalicija (s Stevanovićevim vodenjem) sabotirala izvedbo seje in onemogočila ustavno pravico opozicije do odreditve preiskav. Napovedal je sklic seje komisije za poslovnik in možnost ustavne presoje.
Mesec je šel tako daleč, da je Stevanoviću očital dvojna merila in »pokvarjenost« pri vodenju seje.
Stevanović je vse preveril in na Meščevo pismo odgovoril ostro: »Take pokvarjenosti še nisem bil deležen.« Zanikal je kršitve in obtožil opozicijo (Levico in Svobodo), da je sama sabotirala svojo zahtevo z odsotnostmi in taktičnim neglasovanjem. Objavil je tudi posnetek s seje (Mesec z dvignjenim palcem), ko je pokazal navodila poslanki Tini Brecelj, naj ne glasuje. Stevanović je napovedal, da se na očitke Levice ne bo več odzival, in dodal, da gre za nesposobnost opozicije.
Kaj je vidno na posnetku?
Na posnetku, ki ga je objavil Zoran Stevanović (in Resni.ca), je vidno: med glasovanjem o dnevnem redu izredne seje (30. junija 2026) se Luka Mesec obrne proti svojim poslancem (Levica in Vesna) in dvigne palec navzgor. To je bilo tik pred ali med glasovanjem.
Stevanović je ob objavi sporočil, da je bil to signal poslanki Tini Brecelj, naj ne glasuje (da bi kasneje trdili, da glasovalna naprava ni delovala). Dodal je, da je to dokaz »pokvarjenosti« in da opozicija sama sabotira sejo, nato pa laže o okvari naprav.
Mesec je kasneje trdil, da je dvignjen palec pomenil le usklajevanje o postopkovnih predlogih. Vendar pri glasovanju o dnevnem redu izredne seje ni bilo postopkovnih predlogov – šlo je zgolj za glas »za« ali »proti«.
Ko je postalo jasno, da Tina Brecelj roke sploh ni približala glasovalni napravi, je trdila, da je pritisnila gumb (znak + naj bi po njenem »zagorel«). Stevanoviću pa so očitali, da je spregledal njihove dvignjene roke za postopkovna vprašanja (kar iz posnetka ni bilo razvidno). Stevanović je dejal, da je Luka Mesec pozabil, da se seje parlamenta snemajo.
Bo Tina Brecelj odstopila?
Vsaj za zdaj ni znakov, čeprav se v javnosti že pojavljajo pozivi k odstopu. Tina Brecelj je nova poslanka Levice (in Vesne) v državnem zboru. Po poklicu je pravnica. Več let je bila strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Ljubljani (ko ga je vodil Aleš Zalar). Nato je bila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje (v vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja). Kasneje je vodila službo za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču in nato še službo za zakonodajo na vrhovnem sodišču. V Levico se je vključila pred volitvami 2026 kot nova članica in kandidatka (izvoljena v gorenjski volilni enoti).
Njen partner je Miodrag Đorđević, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča RS in dolgoletni vrhovni sodnik. Medijsko je znan tudi po aferi s »pištolo na mizi« (fotografiranje v pisarni z revolverjem). To razmerje so včasih omenjali v kontekstu »politično-pravosodne sprege«. Za Levico to ni bila ovira za njeno kandidaturo.
Đorđević je bil prej poročen z Nino Betetto, ki je od jeseni 2025 ustavna sodnica. Pred tem je bila vrhovna sodnica na civilnem oddelku vrhovnega sodišča (od leta 2006) in v letih 2011–2017 tudi podpredsednica.
Brecljeva in Đorđević imata sina. V preteklosti so mediji poročali o težavah z njunim sinom v osnovni šoli (incidenti z nasiljem, nožem, in ustrahovanjem sošolcev ter konflikti s starši drugih otrok na dveh ljubljanskih osnovnih šolah okoli leta 2018 ali 2019).
Prevara tudi pri zbiranju podpisov
Dogodek v državnem zboru pa ni bil edini. Opozicija zbira podpise za izvedbo referenduma, s katerim bi preprečili uveljavitev sprememb zakona o parlamentarni preiskavi, sprejetih maja 2026. Opozicija novelo označuje kot »zakon o politični policiji«, ker naj bi omejevala možnost ustanavljanja preiskovalnih komisij ter posegala v človekove pravice, zasebnost in nadzor nad oblastjo. Potrebujejo 40.000 overjenih podpisov.
Ker jim zbiranje ni šlo po načrtih, so v akcijo vključili širok krog akterjev. Poleg vodilne Svobode so tu še Socialni demokrati in Levica. Akcija je koordinirana – stranke zagotavljajo infrastrukturo in aktiviste. Izmislili so si tudi termin »politična policija«, ki je propagandni izraz za novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Termin je bil skovan za mobilizacijo volivcev in aktivistov – podobno kot »zakon o cenzuri« ali »zakon o politični represiji«. Uporabljajo ga predvsem v Svobodi in Levici.
Prvopodpisniki so aktivisti iz skrajno leve civilne družbe (Rastko Močnik, Igor Vidmar, Spomenka Hribar, Pavel Gantar in drugi). V zbiranje podpisov so vključeni posamezni nevladniki, sindikati ter aktivistični krogi iz vrst kulturnikov in akademikov. Stranke (Svoboda, SD, Levica) zagotavljajo infrastrukturo (poslance, stojnice), aktivisti pa t. i. »moralno avtoriteto« in terensko delo. To je tipičen model »združene leve fronte« v Sloveniji: politika in civilna družba ter izbrani mediji.
Pri tem gre v bistvu za branjenje Roberta Goloba, podjetja Gen-I, Svobode in vseh, ki se po mnenju kritikov neupravičeno hranijo na račun davkoplačevalskev.
Ali lahko referendum uspe? Prva faza (podpisi) bo verjetno uspešna. Druga faza (sam referendum) je odvisna od volilne udeležbe, zgodovina pa kaže, da so taki referendumi pogosto propadli zaradi nizke udeležbe.
