V Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku je OO SDS Kamnik v petek, 12. aprila 2019, organiziral pogovor s podpredsednikom Slovenske demokratske stranke, evropskim poslancem, vodjem slovenske delegacije v Evropskem parlamentu ter nosilcem skupne liste SDS – SLS za evropske volitve dr. Milanom Zverom.
Pogovorni večer se je začel s slovensko in evropsko himno, ki jo je zapela vrhunska slovenska sopranistka Alenka Gotar. Zbrane je v uvodu pozdravil predsednik OO SDS Kamnik Jože Mežan, ki si želi, da bi SDS tako na lokalni kot državni ravni še naprej uspešno napredovala tudi v prihodnjih letih, saj Slovenija za svojo stabilnost in napredek potrebuje kredibilno in državotvorno stranko, kot je SDS.
Dr. Milan Zver, s katerim se je pogovarjal Kamničan Metod Berlec, je avtor več knjig o Slovenski demokratski stranki. Leta 1996 je izdal knjigo Sto let socialdemokracije, leta 2009 knjigo Dvajset pomladi SDS in v letošnjem letu knjigo 30 let zvestobe Sloveniji. Spregovorila sta o slednji, treh desetletjih delovanja Slovenske demokratske stranke, ter o njegovem delovanju v Evropskem parlamentu in Evropski uniji.
Na začetku sta se dotaknila Slovenske demokratične zveze (v nadaljevanju SDZ) in Socialdemokratske zveze Slovenije (v nadaljevanju SDZS), ki sta bili ustanovljeni v začetku leta 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani in veljata za pravni predhodnici SDS. Prva predsednika sta postala dr. Dimitrij Rupel in Kamničan France Tomšič. Novembra 1989 je vodenje SDZS prevzel dr. Jože Pučnik, politični disident v prejšnjem totalitarnem režimu. Konec istega leta je bil sklenjen dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije – Demosu, v katerega sta se vključili obe predhodnici današnje SDS pod vodstvom dr. Pučnika, ki je postal predsednik Demokratične opozicije Slovenije – Demosa.
Tako SDZ kot SDZS sta odigrali ključno vlogo znotraj Demosa in Demosove vlade pri osamosvojitvi Slovenije, saj so njuni ministri vodili ključne osamosvojitvene resorje. Po vojni za Slovenijo in uspešni osamosvojitvi pa so postajale razpoke znotraj Demosa v drugi polovici leta 1991 vse bolj očitne. Jedro sporov je bilo znotraj SDZ, kar je povzročilo predčasen razpad Demosa in posledično tudi padec Demosove vlade maja 1992. To je negativno vplivalo na slovensko tranzicijo in nas tepe še danes.
V nadaljevanju sta izpostavila glavne mejnike SDS. Za današnjo SDS je bil nedvomno izredno pomemben tretji, t. i. litostrojski kongres spomladi 1993, ko je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, današnje Slovenske demokratske stranke, postal Janez Janša. Na volitvah leta 1996 je stranka dosegla tretje mesto, spomladi leta 2000 pa je za obdobje slabih šestih mesecev nastala nova koalicija pod vodstvom dr. Andreja Bajuka. A oblikovanje takratne vlade je bila napaka, ki jo je levica dobro izkoristila. Naslednje volitve leta 2004 so prinesle zmago SDS, Janez Janša pa je postal premier. Priča smo bili hitremu razvoju Slovenije in v prvi polovici leta 2008 tudi slovenskemu predsedovanju Evropski uniji. Žal pa se je leta 2008 zgodila afera Patria, levičarski tožilsko-sodni konstrukt, ki je Sloveniji povzročil večmilijardno izgubo, posameznikom pa ogromno škodo na osebni ravni. Šlo je za podtaknjeno udbovsko zadevo, ki je SDS in njenega predsednika Janez Janšo obremenjevala skoraj desetletje.
Lani v začetku junija je SDS premočno zmagala na državnozborskih volitvah, a desnosredinske vlade ni mogla sestaviti, saj je Nova Slovenija dobila premalo poslancev, preostale desnosredinske stranke – Slovenska ljudska stranka, Nova ljudska stranka ter Glas za otroke in družine – pa se niso uspele prebiti v državni zbor. Tako smo dobili novo levo vlado pod vodstvom Marjanca Šarca. Državo tako vodi stranka oziroma lista, ki na državni ravni ni nikoli zmagala, imamo vodstvo, ki nima polne legitimnosti, ima pa izredni demokratični primanjkljaj. Z nedavnim fiaskom, ko Marjan Šarec ni izkoristil priložnosti, ki jo je dobil, in ni nagovoril poslancev v Evropskem parlamentu, se padec verodostojnosti Slovenije v evropskem merilu po Zverovih besedah le poglablja.
Ob tem je podpredsednik SDS opozoril na dejstvo, da levica njihovi stranki očita, da je izključevalna, kar pa je daleč od resnice. V času prve Janševe vlade je SDS povabila vse stranke, tudi opozicijske, k sodelovanju v okviru Partnerstva za razvoj, kar je dalo dobre rezultate. Podobno je ravnala tudi v številnih drugih primerih. Izključevalni so v resnici na tranzicijski levici, kjer stalno poudarjajo, da ne bodo sodelovali s SDS. In to kljub temu, da je lani zmagala na volitvah.
Slovenija tudi močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. Gre za razvojna sredstva, ki predstavljajo pomemben delež investicij. Največ sredstev je bilo počrpanih na področju kmetijstva. Največji problem pa je v porabi denarja, pri čemer je zanimivo, kot ugotavlja evropski poslanec Zver, da nekaterim ustreza, da je manj denarja, s tem pa tudi manj odgovornosti. Vidi se, da državo vodijo nekompetentni ljudje. V času prve Janševe vlade so morali ministri, pravi Zver, redno poročati predsedniku vlade, kako poteka črpanje evropskih sredstev, kar se je odrazilo v dobrih rezultatih in pravočasnem počrpanju vseh sredstev.
V zadnjem desetletju se je Evropska unija soočala z veliki izzivi in razhajanji, ki so jih prinesle svetovna finančno-gospodarska kriza, kriza evroobmočja in spremenjene geopolitične razmere. V temelju pa so v zadnjih letih Evropsko unijo pretresli brexit, teroristični napadi in nezakonite migracije. EU je postala šibka prav na področju varnosti oziroma obrambe, zato v zadnjih letih več pozornosti namenja tudi temu področju. Seveda pa jo veliko dela v prihodnjih letih še čaka.
Voditelji 27 članic Evropske unije in britanska premierka Theresa May so se v tem tednu v Bruslju dogovorili o prožni preložitvi brexita do 31. oktobra. Mayjeva pravi, da se Britanija še vedno lahko izogne izvedbi evropskih volitev, če ločitveni sporazum ratificira pred 22. majem, in da bi v tem primeru uradno izstopila 1. junija. Gost večera je poudaril pomen urejenega brexita, kar bi bilo dobro tako za Veliko Britanijo kot za Evropsko unijo. Si pa po novem evropska levica želi, da bi Velika Britanija ostala v Evropski uniji, saj v tem primeru računajo, da bi imeli v Evropskem parlamentu več levih (laburističnih) poslancev, kar bi lahko posledično vplivalo na to, da bi v Evropskem parlamentu levica prevladala.
Zver je na kratko predstavil tudi svoje delo v Evropskem parlamentu, kjer je eden najbolj dejavnih poslancev. Izpostavljena sta bila večja projekta Erazmus plus, program EU na področju izobraževanja in sodelovanja tako mladih kot starejših, ter slavnostna inavguracija konferenčne dvorane, poimenovane po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku, ki biva med velikani evropske veličine. Na ta način se Evropa na primeren način poklanja človeku, ki je pogumno branil demokratične vrednote, ki so v svojem temelju sestavni del Evrope.
Ob zaključku pogovora je dr. Zver predstavil Manifest Slovenske demokratske stranke za evropske volitve 2019 – Evropa ZATE. V prihodnosti si želimo Evropo, ki brani evropsko civilizacijo in kulturo, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, enakopravnost obeh spolov in pravico človeka do varnosti in dostojanstva. Na volitvah moramo voliti Evropo, ki je svojo civilizacijo pripravljena in sposobna varovati in braniti. Zato se je podpredsednik SDS Milan Zver zavzel »za močno Slovenijo znotraj močne Evropske unije«.
Po koncu dogodka je Milan Zver podpisoval svojo knjigo 30 let zvestobe Sloveniji, ki dobro prikaže zgodovino Slovenske demokratske stranke, njene vzpone in padce ter pot proti vrhu. Namesto konca pa povzame analizo predsednika SDS Janeza Janše o razmerah v Sloveniji in vizijo prihodnjega reševanja razvoja naše države: Slovenijo namreč po osamosvojitvi čaka še osvoboditev.