Piše: Vida Kocjan
Po letih neuspešnega upravljanja nezakonitih migracij je Evropska unija aprila 2024 sprejela Pakt o migracijah in azilu, pri čemer je imela ključno vlogo Evropska ljudska stranka (EPP). Paket desetih uredb in direktiv je v polni uporabi od 12. junija 2026. Medtem ko ga je levičarska Golobova vlada popolnoma ignorirala, ga nova vlada Janeza Janše odločno uresničuje.
Nezakoniti prehodi meja, pritisk na azilne sisteme, varnostna tveganja, izzivi integracije in zlorabe sistema so postali vsakodnevna realnost v številnih državah članicah Evropske unije. Evropa je dolgo časa iskala skupni odgovor. Ta je končno prišel v obliki Pakta o migracijah in azilu – najobsežnejše reforme evropske migracijske politike v zadnjih desetletjih. Sprejeti Evropski migracijski pakt pa pomeni, da lahko v tem trenutku iz Evropske unije takoj izženejo okoli 1,4 milijona tujcev, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena.
Pakt in odločilna vloga EPP
V primeru Pakta o migracijah in azilu gre za najobsežnejšo reformo evropske migracijske politike in za paket desetih medsebojno povezanih uredb in direktiv. Pakt prinaša konkretna, izvedljiva orodja: strožji nadzor na zunanjih mejah, bistveno hitrejše azilne postopke, vključno z mejnimi, učinkovitejše vračanje oseb brez pravice do bivanja, prenovljen sistem solidarnosti in močno okrepljeno biometrično evidenco.
Reforma pomeni pomemben premik od deklarativne k operativni politiki. Vključuje krepitev agencije Frontex z več tisoč dodatnimi uslužbenci in širšimi pooblastili za skupno varovanje zunanjih meja, obvezne hitre azilne postopke na mejah za državljane varnih tretjih držav, ki trajajo največ 12 tednov, novo Uredbo o vračanju z možnostjo uporabe »return hubov« (posebnih centrov za vračanje v tretjih državah) ter fleksibilni mehanizem solidarnosti, ki državam prvega vstopa omogoča izbiro med relokacijo migrantov, finančnim prispevkom ali operativno podporo.
Absolutno ključno in odločilno vlogo pri sprejetju ter oblikovanju reforme je imela Evropska ljudska stranka (EPP) – največja in najvplivnejša politična skupina v Evropskem parlamentu s 185 poslanci (od 720).
EPP je sicer ves čas zagovarjala uravnotežen, a jasno restriktiven pristop: polna odgovornost držav prvega vstopa, brez avtomatičnih obveznih kvot, močan poudarek na vračanju in varovanju zunanjih meja ter solidarnost, ki ostaja prostovoljna in praktična. Brez odločne, pogajalske in politično pomembne podpore EPP in njenih zaveznikov, med njimi tudi slovenskih evropskih poslancev SDS, bi pakt skoraj zagotovo padel zaradi ostrega nasprotovanja skrajne levice, ki je zahtevala odprte meje in masovne obvezne relokacije, ter dela skrajne desnice, ki je zavračala vsakršno solidarnost. Prav EPP je s kompromisi in strateškimi pogajanji premostila globoke razlike ter omogočila sprejetje celotnega paketa. To je bila ena izmed najpomembnejših političnih zmag EPP v zadnjem desetletju.
Simbol tega novega konsenza je bil tudi trenutek v Evropskem parlamentu, ko so poslanci desnosredinske skupine, vključno s številnimi iz EPP, ob glasovanju o uredbi o vračanju vstali in skandirali: »Pošljite jih nazaj! Pošljite jih nazaj!« Ta klic je postal viralen in simbolizira premik evropske politike od naivnega idealizma k realističnemu in odgovornemu upravljanju migracij.
Eurodac – ključno orodje pakta
Eden izmed najpomembnejših tehničnih in operativnih stebrov pakta je prenovljeni sistem Eurodac. Gre za centralizirano evropsko bazo biometričnih podatkov, ki poleg prstnih odtisov zdaj vključuje tudi visokokakovostne obrazne slike, podatke o potovanjih, višini, očeh in druge biometrične elemente. Novi Eurodac omogoča identifikacijo prosilcev za azil in nezakonitih migrantov v nekaj sekundah, preprečevanje zlorab z večkratnimi prošnjami v različnih državah, hitro določitev odgovorne države po dublinskih pravilih ter močno podporo postopkom vračanja in varno izmenjavo podatkov med državami članicami.
Sistem je uradno začel delovati 12. junija 2026. V Sloveniji je bil za njegovo polno implementacijo potreben nacionalni zakon.
Sprejem zakona v državnem zboru
Državni zbor je 23. junija 2026 na izredni seji po nujnem postopku sprejel Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov s 46 glasovi za in le 5 proti, brez vzdržanih glasov.
Vlada Janeza Janše je predlog zakona sprejela na seji 18. junija 2026 in ga takoj poslala v Državni zbor. Zaradi bližnjega začetka polne uporabe pakta je bil uporabljen nujni postopek. Na odboru za notranje zadeve in javno upravo je prišlo do živahne, večurne razprave. Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler je poudaril, da Eurodac ni le tehnično orodje, temveč ključ za zmanjšanje zlorab, hitrejše vračanje in boljšo zaščito ranljivih skupin. Koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati je zakon soglasno podprla, k njej pa so se pridružili tudi poslanci Resni.ca in predstavnika narodnih manjšin. Vsi poslanci Levice so bili proti, poslanci Svobode in SD pa niso glasovali. Sprejem v tako rekordno kratkem času pa kaže na visoko prioriteto teme pri novi vladi in na široko politično soglasje o potrebi po boljšem nadzoru nezakonitih migracij.
V opoziciji, strankah prejšnje Golobove vlade, so se izgovarjali na posege v človekove pravice prosilcev za azil, izpostavljali so vprašanja varstva osebnih podatkov, zlasti obraznih slik, tveganje diskriminacije ranljivih skupin (mladoletniki brez spremstva) ter pomanjkanje dovolj poglobljene razprave zaradi nujnega postopka. V Svobodi so menili, da bi morala Slovenija vzporedno z represivnimi ukrepi okrepiti tudi humanitarne programe, reintegracijske projekte v državah izvora in legalne migracijske poti za delovno silo. Predstavnica Levice Nataša Sukič je govorila o nevarnosti »kriminalizacije migracij« in pozvala k večji solidarnosti z državami globalnega juga, karkoli že to pomeni. Ne glede na to pa opozicija ni vložila bistvenih amandmajev in glasovanje ni bilo enotno nasprotovanje. Proti jih je glasovalo le pet.
Prejšnja in zdajšnja vlada, kot noč in dan
Posebej izrazito je opazno nasprotje med prejšnjo vlado Roberta Goloba in sedanjo vlado Janeza Janše. Vlada Roberta Goloba v dveh letih po sprejetju Pakta o migracijah in azilu aprila 2024 praktično ni pripravila nobenih konkretnih ukrepov za njegovo implementacijo. Kljub jasnim evropskim rokom in opozorilom Evropske komisije je Golobova vlada zavlačevala z nacionalno zakonodajo, ni okrepila zmogljivosti za vračanje in ni izkoristila priložnosti za učinkovitejši nadzor meje. Posledica tega so bili stalni porast nezakonitih prehodov, nizka stopnja vračanja (tega skorajda ni bilo), kritike sosednjih držav (predvsem Avstrije in Italije) ter povečan pritisk na slovenske azilne domove in policijo. Namesto aktivnega sodelovanja pri evropskih rešitvah je prejšnja vlada raje poudarjala humanitarne vidike in odprte meje, kar je v praksi pomenilo pomanjkanje varnosti in izčrpavanje tako slovenskih kot evropskih davkoplačevalcev. Pod Janševo vlado pa je vse drugače.
Uresničevanje pakta v Sloveniji pod novo Janševo vlado
Nova Janševa vlada se je takoj po prevzemu oblasti aktivno vključila v evropske pobude za strožjo in učinkovitejšo migracijsko politiko. Slovenija se je pridružila skupini 19 držav članic EU (večini od 27), ki zahtevajo hitrejše vračanje, varovanje meja in konec »socialnega turizma«. Premier Janša je poudaril, da se bliža konec spregledanega tihotapljenja ljudi in uvažanja volivcev za evropsko levico. Nova vlada tudi jasno ločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter spoštuje schengenski pravni red.
Romana Tomc: Tisti, ki so ilegalno v Evropi, bodo poslani nazaj
Evropska poslanka SDS in podpredsednica poslanske skupine EPP Romana Tomc je v intervjuju za Nova24TV 24. junija 2026 poudarila: »Uredba o vračanju prinaša, da bodo azilni postopki potekali hitreje, da bodo strožji, da nihče, ki je ilegalno v Evropi, ne bo imel pravice niti zaprositi za azil, ampak bo poslan nazaj v svojo državo ali pa, kot dodatna možnost, kar je velika fleksibilnost in znatna pridobitev, v tako imenovane »return hubs«. Nekakšna središča v tretjih državah, s katerimi je EU sklenila dogovor in v katere jih bomo lahko vračali – ne samo v njihovo izvorno državo, če jih njihova država ne bo hotela sprejeti, ampak tudi v tretje države.«
Po besedah Tomčeve gre za pomembno zmago Evropske ljudske stranke, ki je ves čas vztrajala pri omejevanju nezakonitih migracij. Dejala je: »Ves čas smo hoteli z različnimi ukrepi omejiti nezakonite prehode meja, saj smo se zavedali nevarnosti, ki jih te prinašajo. Evropska ljudska stranka je vztrajala pri tem, se pogajala in zaradi nas in zaradi naših glasov je bila končno sprejeta tudi ta še zadnja uredba, ki je manjkala v celotnem migracijskem paktu.« Dodatno je pojasnila, da bo z novo uredbo olajšano izvrševanje odločb o vračanju tujcev, ki so v EU vstopili nezakonito in ne prihajajo iz ogroženih držav, kjer bi bilo njihovo življenje ogroženo zaradi vojne. Poudarila je tudi, da Slovenija doslej ni bila najbolj učinkovita pri vračanju ilegalnih migrantov. »Upam, da se bo sedaj, tudi zaradi te uredbe, situacija spremenila,« je dodala. Glede postopkov v preteklosti je dodala: »Verjamem, da so postopki potekali po predpisih in če je tako, potem seveda nihče, ki nima pravice biti na evropskih tleh ali pa za to obstajajo kakršnikoli zadržki, azila ne bi smel dobiti. Bistvo pa je, da zdaj tiste, ki so problem, enostavno pospremimo ven.«
Za konec
Z aktivno vlogo Slovenije pod novo vlado in okvirom, ki ga je na evropski ravni omogočila predvsem EPP, se tako odpira realna možnost za bolj nadzorovane, varne in pravične migracije. Pakt ni idealen – kot sta opozorila tudi Tomčeva in Janša -, a predstavlja pomemben korak naprej od prejšnjega stanja.
Evropa je namreč končno dobila orodja, Slovenija pa jih pod novo vlado namerava tudi resno in odločno uporabiti.
Romana Tomc: »Tisti, ki so ilegalno v Evropi, bodo poslani nazaj.«
»Uredba o vračanju prinaša, da bodo azilni postopki potekali hitreje, da bodo strožji, da nihče, ki je ilegalno v Evropi, ne bo imel pravice niti zaprositi za azil, ampak bo poslan nazaj v svojo državo ali pa, kot dodatna možnost, kar je velika fleksibilnost in znatna pridobitev, v tako imenovane »return hubs«. Nekakšna središča v tretjih državah, s katerimi je EU sklenila dogovor in v katere jih bomo lahko vračali – ne samo v njihovo izvorno državo, če jih njihova država ne bo hotela sprejeti, ampak tudi v tretje države.«
»Ves čas smo hoteli z različnimi ukrepi omejiti nezakonite prehode meja, saj smo se zavedali nevarnosti, ki jih te prinašajo. Evropska ljudska stranka je vztrajala pri tem, se pogajala in zaradi nas in zaradi naših glasov je bila končno sprejeta tudi ta še zadnja uredba, ki je manjkala v celotnem migracijskem paktu.«
»Upam, da bo tako. Seveda je na strani vlade, da sedaj to teorijo spravi tudi v prakso. Kot mi je poznano, Slovenija doslej ni bila najbolj učinkovita pri vračanju ilegalnih migrantov. Upam, da se bo sedaj, tudi zaradi te uredbe, situacija spremenila.«
»Verjamem, da so postopki potekali po predpisih in če je tako, potem seveda nihče, ki nima pravice biti na evropskih tleh ali pa za to obstajajo kakršnikoli zadržki, azila ne bi smel dobiti. Bistvo pa je, da zdaj tiste, ki so problem, enostavno pospremimo ven.«
Vir: intervju Romane Tomc za Nova24TV, 24. junij 2026
Janez Janša: »Bliža se konec socialnega turizma«
Premier Janez Janša je ob podpisu skupnega pisma večine držav članic EU, s katerim pozivajo k hitrejšemu izvajanju nove uredbe, zapisal: »Slovenija se je (KONČNO!!!) pridružila 18 članicam EU, ki terjajo bistveno spremembo imigracijske politike tudi v praksi. Bliža se konec socialnega turizma, spregledanega tihotapljenja ljudi in uvažanja volivcev za evropsko levico.«
Vir: Izjave ob podpisu skupnega pisma 19 držav članic EU, 19. junija 2026
