Piše: Petra Janša
Slovenija se poslavlja od štirih let Golobove vlade, ki je zdravstvo razglasila za prioritetno področje, njeni rezultati pa so porazni: čakalne dobe so se podaljšale, zdravniki so v najdaljši stavki v zgodovini države, stroka pa je bila potisnjena na rob. Eden najostrejših kritikov te politike je Milan Krek, nekdanji direktor NIJZ, ki v intervjuju za Demokracijo brez dlake na jeziku ovrednoti zapuščino odhajajoče vlade.
Krek opozarja na porazno zdravstveno politiko, politično kadrovanje, izgubo strokovne avtonomije in nevarno nepripravljenost države na nove grožnje nalezljivih bolezni, kot je trenutno aktualni andski hantavirus. Hkrati pa opozarja tudi na zaskrbljujočo rast uporabe prepovedanih drog ter popuščanje nadzora nad njimi v času te vlade.
DEMOKRACIJA: Gospod Krek, za nami so štiri leta Golobove vlade. Kako ocenjujete končno zapuščino njenega vodenja javnega zdravstva – gre za sistemski polom ali za zavestno slabljenje javnih institucij?
Milan Krek: Osebno sem bil in sem še vedno oster kritik politike Golobove vlade, ki je bila na področju zdravja vse od samega začetka v juliju 2022 izrazito slaba. Zdravstvena politika je bila porazna, čeprav je bila vseskozi njihova prioriteta. Zato so tudi rezultati in posledice te politike porazne. Zdravnikov kot glavnih nosilcev nalog v zdravstvu niso spoštovali in upoštevali. Predsednik vlade jim je po besedah ministra Bešiča Loredana napovedal vojno, ki še vedno traja. Posledica je najdaljša stavka zdravnikov, ki še vedno traja. Obljubili so skrajšanje čakalnih dob, v resnici pa so se te podaljšale. Če hočete pravočasno izvesti diagnostiko, jo morate v Sloveniji dodatno plačati pri zasebnikih, ker so čakalne dobe predolge. Tudi sam se tega poslužujem. Ključno za porazno stanje v zdravstvu je, da vlada Roberta Goloba ni nikoli sprejela reformne strategije in da se reformiranja nikoli ni lotila celovito, ampak parcialno; s številnimi pravnimi akti je predvsem vnašala nered v že tako načet zdravstveni sistem, ki se je na koncu mandata vlade glede na začetek poslabšal tako za izvajalce kot za uporabnike – bolnike. Zdravniki pa smo postali sovražniki naroda in dvoživke. Politiko Goloba je na koncu demantiralo tudi ustavno sodišče. Zdi se, da politiki sicer želijo izboljšati stanje, pa ga ne znajo. Popolnoma jasno je, da doktor, ki je doktoriral na fakulteti za elektrotehniko, težko vodi reformo zdravstva. In točno to se nam je z Robertom Golobom tudi zgodilo.
Mediji so v Golobovem mandatu razkrili, da se je Branko Gabrovec, vaš naslednik na NIJZ, z enormnim številom nadur uvrstil med največje plačne rekorderje v javnem sektorju. Kako komentirate dejstvo, da ob takšnih finančnih apetitih vodstva deluje operativno ohromljeno?
Gospod Branko Gabrovec je bil na to delovno mesto imenovan kot visok politični predstavnik stranke Socialnih demokratov in to se je videlo tudi v celotnem poteku njegovega mandata. Bil je tipičen predstavnik političnega kadrovanja direktorjev na vodstvena mesta strokovnih inštitucij. O tem sem pisal v svojih blogih, a ni nič pomagalo. Gospod je vodil NIJZ štiri leta, tako kot je to znal in zmogel. Najbolje se vidi, kako je to potekalo, iz njegovih javnih nastopov, ki so bili zelo redki, kot da ga ni bilo na čelu NIJZ. Poleg vsega ne mremo mimo, da sem mu NIJZ predal z nekaj milijonskim presežkom, v letu 2025 pa smo imeli 1,2 milijonsko izgubo in sedaj varčujejo, kjer se le da.
Zaposleni na NIJZ so večkrat opozorili, da politično nastavljeno vodstvo strokovnjake in epidemiologe duši z birokratskimi nesmisli. Ali so ti pritiski načrtno uničili strokovno avtonomijo institucije?
Ko prevzame politika strokovno institucijo, je jasno, da bo poskrbela za svoje kadre in da bo njen cilj preživetje njenega kandidata na čelu institucije. Ščitijo ga na različne načine, tudi na način, da se dodatno financira inštitute, tamkajšnje vodstvo pa potem skrbi, da se zaposlujejo pravi ljudje in dodatno obremenjuje javni sektor.
Golobova koalicija je sprejela novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Zakaj je ta zakonodajni okvir v praksi problematičen in kako nas bo omejeval pri hitrem ukrepanju ob morebitnem izbruhu nove bolezni?
Postopek sprejemanja ukrepov v času epidemije je po obstoječem zakonu časovno razvlečen in v zakonu preveč podrobno opredeljen, kar jemlje veliko časa za sam birokratski postopek, ki z odločitvami zavira hitrost sprejemanja odločitev. Pri epidemiji, še posebno, če je smrtnost visoka, pa je vsako izgubljanje časa zelo nevarno in povečuje posledice. V epidemiji bi morala imeti vlada večja pooblastila, ker mora biti operativna, da uspešno rešuje aktivne zaplete. Ta zakon pa v sistem še bolj vplete državni zbor, ki ima daljše postopke odločanja in pomenijo pomembno izgubo dragocenega časa.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je ta mesec izdal alarmantno opozorilo o izbruhu andskega hantavirusa na križarki, kjer smrtnost presega 20 odstotkov. Kako resna je ta grožnja za Slovenijo in kaj je sedanje vodstvo NIJZ spregledalo?
Izbruh okužbe z hantavirusom je v tem trenutku v fazi izbruha na ladji sredi morja in vsi, ki so vključeni v reševanje izbruha, imajo nalogo striktno zamejiti širjenje okužbe v populacijo. Če ne bodo uspešni, bomo morali sprejeti dejstvo, da se je okužba preselila kasneje po vsem svetu. Dejstvo je, da je okužba zelo nevarna, bistveno bolj kot covid, saj umre do 50 odstotkov obolelih in se prenaša s človeka na človeka. Če govorimo o NIJZ, je treba poudariti, da je NIJZ aktiviral center za krizno upravljanje javnozdravstvenega tveganja, ki sem ga vzpostavil ravno pred svojim prisilnim odhodom z NIJZ. Pogrešamo pa bolj jasen nastop NIJZ v javnosti. Treba bi bilo čutiti pripravljalne aktivnosti na morebitno epidemijo, kot so pregled zaščitne opreme in karantenskega sistema, zagotavljanje kadrov in prostorov za obravnavo obolelih ter vzpostavitev pravil za primer, če bo izbruh prešel v epidemijo. Če pa gledate NIJZ od zunaj, vidite, da se izjemno trudijo, da ne bi dali občutka ogroženosti, in povsod poudarjajo, da je tveganje izredno nizko. Če se spomnite na februar 2020, so tudi tedaj imeli isto taktiko, na koncu, po 10 dneh od prve zaznane okužbe, pa so ugotovili, da so nepripravljeni za spopad s covidom. Ne želim si še ene ponovitve iz februarja 2020.
Za obvladovanje takšnih tveganj so nujni vnaprej pripravljeni karantenski protokoli in namenski prostori. Koliko od tega v Sloveniji danes sploh obstaja? Se bomo ob prvem vnosu virusa spet soočili s popolno improvizacijo?
Žal ne vem, kakšno je stanje na tem področju, je pa NIJZ tista institucija, ki bi morala vedeti, kakšna je preskrba z zaščitno opremo in kako so pripravljene zdravstvene ustanove na prihod nove epidemije. Živimo v času, ko je nevarnost za epidemijo zelo velika. Bojim se, da premalo resno jemljemo to grožnjo in se tolažimo, češ da nismo ogroženi. Glede izbruha se še nista oglasila niti ministrica za zdravje niti ministrstvo za zdravje. Komuniciranje z javnostjo tudi ne poteka na način, ki bi bil verodostojen in bi vsem nam dajal občutek varnosti. Zdravstvene ustanove še niso dobile navodil za nakup opreme in organizacijo priprav na epidemijo.
Turistične križarke redno pristajajo v Kopru. Zakaj v vseh teh letih ni bilo vzpostavljeno resno, koordinirano sodelovanje med NIJZ, pomorsko upravo in pristojnimi inšpekcijami?
Območna enota sodeluje z Luko Koper in pomorsko upravo ter s pristojnimi inšpekcijami, toda to ni zdaj več samo naloga območne enote NIJZ Koper, ampak NIJZ kot nosilca aktivnosti v skladu z obstoječo zakonodajo. Ne smemo pozabiti, da smo vstopna točka za EU in bi morali imeti tudi pripravljene prostore za karanteno in ustrezno opremo in protokole. Po zadnji selitvi iz starih prostorov imamo na razpolago epidemiološko ambulanto v ZD Koper trikrat tedensko v skrajšanem času, kar je milo rečeno neresen odnos vodstva NIJZ do problematike nalezljivih bolezni v naši regiji.
Medtem ko se NIJZ ukvarja z notranjimi težavami, podatki kažejo na zgodovinsko dolge čakalne dobe v zdravstvu. Ali znotraj mednarodnih sistemov pod to vlado sploh še veljamo za verodostojnega partnerja?
Mednarodno okolje nas sprejema tako kot vedno – na podlagi naših strokovnih uspehov in ne političnih igric. Zdravstveni sistem v tujini ocenjujejo po njegovih rezultatih in ne po politiki, ki ga vodi. Zato bi tudi morali dati stroko stroki in politika bi morala pomagati stroki, da na najboljši način organizira pomoč ljudem preko zdravstvenega sistema – brez ideološko obremenjenih politikov, ki največkrat ne znajo uporabljati niti strokovnih izrazov. V vladi, ki odhaja v zgodovino, pa so reševali zdravstveni sistem ideološko in ideologija preprosto ne more zdraviti ljudi, lahko pa jih hudo zavede.
Preidimo k vaši drugi ključni temi – drogam. Ali so terenski podatki o prevelikih odmerkih in kriminalu potrdili najhujše napovedi stroke?
Za nas, ki se ukvarjamo s tem področjem, to ni nič novega. Že dolgo vemo, da represivni in pravosodni sistem v naši državi ne delujeta najbolje. Odhajajoča vlada je veliko delala na tem, da bi legalizirala gojenje in prosto uporabo konoplje, s čimer je posredno zmanjšala pritisk na to, da so droge nevarne in da bi družba morala uporabo drog imeti pod nadzorom. Spomnite se, kako smo se na začetku odhajajoče vlade pogovarjali o tem, ali je prav, da eden od ministrov pove, da uživa konopljo. Tedaj sem zapisal, da sama uporaba konoplje ni tako velik prekršek kot pa to, da minister kupuje konopljo na črnem trgu, deluje proti zakonom in pride na ta način v stik z organiziranim kriminalom, ki lahko nanj izvaja pritisk. Moral bi odstopiti, pa žal ni.
Bi morali za poslance, ministre in visoke funkcionarje uvesti obvezno in redno testiranje na prepovedane droge? Bi bilo takšno testiranje politikov ključno za zaščito javnega interesa in ne nazadnje za zaščito nacionalne varnosti pred morebitnimi izsiljevanji?
Če se danes pri pregledu pri specialistu medicine dela delavce skoraj vedno testira tudi na prisotnost drog, ne vidim nobenega razloga, da ne bi na prisotnost drog testirali tudi poslancev in funkcionarjev, saj so delavci, zaposleni v javnem sektorju, so ljudje, ki odločajo o zelo pomembnih zadevah, in droge lahko pomembno vplivajo na te odločitve. Če testiramo na prisotnost drog delavca v komunalnem podjetju, ki bo pobiral smeti, je poponoma jasno, da moramo tudi poslance in funkcionarje.
Če bi danes pred vami sedel bodoči mandatar desnosredinske vlade: kateri so trije takojšnji ukrepi, ki jih mora nova ekipa prioritetno izvesti?
Najprej mora vlada postati naša slovenska vlada, ki bo zastopala naše interese in sledila našim željam po boljšem življenju. Naj zaupajo stroki in ljudem, naj jim dajo podporo, da bodo lahko uvajali najboljše rešitve za narod in se bo realizirala inovativnost ljudi. Naj ne bodo narcisoidni, kot je bila aktualna vlada, ki je imela vedno prav, tudi takrat, ko ni imela, in naj se izogibajo ideološkim floskulam, ki ne koristijo nikomur.
Biografija
Milan Krek je po poklicu zdravnik, specialist javnega zdravja, ki od leta 2000 sodeluje tudi s Katedro za javno zdravje. V vodenje zdravstvenih sistemov je bil prvič vključen leta 1986, ko je postal direktor Zdravstvenega doma Piran. Na vodstvenih položajih je ostal vse do leta 2022, ko ga je z direktorskega mesta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odstranila Golobova vlada. Končal je Šolo vodenja na Bledu pri dr. Danici Purg. Leta 1991 je vzpostavil prvi metadonski program v Sloveniji kot sodoben pristop k zdravljenju odvisnosti. Leta 1999 je postal direktor Urada za droge Vlade RS, kjer je uredil zakonodajo na področju drog in povezal Slovenijo s svetovnimi in evropskimi strokovnimi mrežami. Leta 2006 je postal direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Leta 2008 je med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije vodil horizontalno skupino za droge pri Evropskem svetu. Po predsedovanju je prevzel vodenje nacionalne kontaktne točke za droge in bil neposredno vključen v delo Evropske agencije za droge (EMCDDA) v Lizboni. Vseskozi je bil v stiku s svetovno stroko na področju drog tudi preko UNDCP na Dunaju. Ob izbruhu epidemije covida-19 je prevzel vodenje NIJZ, med drugim predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je ponovno vodil horizontalno skupino za droge na ravni EU.
