Piše: Civilna iniciativa za Ljubljano
Podpise v podporo parkirnemu referendumu zbiramo do vključno 28. maja. Zahtevamo referendum o zadnjem občinskem odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Besedilo je pripeto k točki 10 na dnevnem redu seje mestnega sveta https://www.ljubljana.si/sl/seje-mestnega-sveta-odborov-in-komisij-mestnega-sveta-svetov-cetrtnih-skupnosti/30-seja-mestnega-sveta-mol-4
Točnih podatkov o doslej zbranih podpisih ni. Po ocenah jih moramo zbrati še okoli tri tisoč, kar je izvedljivo, vendar le, če se nam bodo Ljubljančani pridružili v dovolj velikem številu. K podpisu jih spodbuja vse več uglednih posameznikov ter organizacij in civilnih pobud pa tudi politične stranke z vseh političnih opcij.
Prebivalce Ljubljane zato pozivamo, da prispevajo svoj podpis.
- Elektronsko podpisovanje
Ministrstvo za digitalno preobrazbo smo zaprosili za okrepitev tehnično-svetovalne službe, ki podpisnikom pomaga pri izvedbi elektronskega podpisa. Nekaterim se je pri elektronskem podpisovanju namreč zatikalo in so obupali v čakalni vrsti na svetovalca.
Za težave pri e-podpisovanju je najpogosteje kriva izguba gesla za vstop v osebni račun na aplikaciji SI-pass. Možni pa so tudi drugi vzroki, pri katerih uporabnik potrebuje strokovno pomoč. Smiselno je, da uporabnik vnese vprašanje v katero od elektronskih komunikacijskih poti (Viber, WhatsApp, ekc@gov,si). Odgovor je v takšnem primeru lahko hitrejši kot po telefonu.
Elektronski podpis mora večina Ljubljančanov urediti tudi sicer, saj bo komuniciranje z zdravniki Zdravstvenega doma Ljubljana preneseno s portala za paciente na aplikacijo zVEM – eZdravje.
- Kaj prinaša zavrnitev spornega parkirnega odloka
Z zavrnitvijo bomo zavrnili predlagani način delitve parkirnih dovolilnic. Način je bil določen v mestnih pisarnah, ko so uradniki (končno) spoznali, da je v ljubljanskih soseskah premalo parkirišč.
Širše gledano pa bomo zavrnili način, kako se na občini lotevajo reševanja parkirne stiske. Rešujejo jo predvsem z omejitvami, ne trudijo pa se iskati rešitev. Nekatere možnosti so praktično brez stroškov. Dva primera.
● Marsikatero ulico je mogoče prometno preurediti, na primer iz dvosmerne v enosmerno ali z upočasnitvijo prometa. Takšna preureditev omogoča zaris dodatnih parkirnih mest.
● Ponekod nastopi parkirna stiska zlasti ponoči. Takrat pa so na primer parkirišča trgovin in drugih poslovnih objektov prazna in bi jih lahko uporabljali stanovalci.
● Predvsem pa je treba iskati rešitev za vsako sosesko posebej, in ne oblikovati enotne formule za celotno ljubljansko občino. Take rešitve je mogoče najti samo v enakopravnem pogovoru med občino in stanovalci.
Z zavrnitvijo spornega odloka bomo občini tudi povedali, da bo širitev zelene agende bolj učinkovita, če jo bodo uveljavljali:
● z oblikovanjem alternativnih prevozov, predvsem z bolj učinkovitim javnim potniškim prometom,
● s podatki, in ne na pamet. MOL nas hoče odvaditi voženj z osebnim avtom, nima pa nobenih podatkih, kje in kdaj uporabljamo osebna vozila in katere poti bi opravili z avtobusom namesto z osebnim avtom. Po dostopnih informacijah je takšna analiza v pripravi, končana pa bo predvidoma prihodnjo pomlad,
● in nenazadnje, brez zgleda ne bo šlo. Župan, ki zavrača vožnjo z mestnimi avtobusi, ne bo prepričal občanov, da naj uporabljajo avtobuse. Dovolite primerjavo: zdravnik , ki kadi, ne bo prepričal pacienta, da naj opusti cigarete.
- Pravno pojasnilo: zakaj so parkirišča naša
Etažni lastniki so zakoniti in ustavno varovani lastniki pripadajočih zemljišč
Trditev nasprotnikov (pogosto občin ali nekdanjih investitorjev), da etažni lastniki niso lastniki pripadajočih zemljišč okoli svojih stavb, ker niso vpisani v zemljiški knjigi, izhaja iz temeljnega nerazumevanja zgodovinske tranzicije in zavestnega ignoriranja ustavnosodne prakse.
V slovenskem pravnem redu je lastništvo na teh zemljiščih nastopilo neposredno na podlagi zakona (ex lege), trenutni napačni vpisi tretjih oseb v zemljiški knjigi pa so zgolj tehnična napaka zgodovinskega prehoda, ki jo sodišča danes u interventno zakonodajo le potrjujejo in odpravljajo.
4.1. Kako in kdaj so etažni lastniki postali lastniki?
4.1.1. Zgodovinski kontekst družbene lastnine in “pravica uporabe”
V nekdanjem družbenopolitičnem sistemu (pred letom 1991) na stavbnih zemljiščih ni bilo klasične zasebne lastnine, temveč družbena lastnina. Ko so kupci kupovali stanovanja v blokih, so z nakupom stanovanja avtomatično pridobili civilnopravno “pravico uporabe” na zemljišču, ki je bilo namenjeno za redno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče).
Ta pravica se je prenašala skupaj s stavbo brez potrebe po posebnem razpolagalnem aktu ali vpisu v zemljiško knjigo za vsakega posameznika posebej.
4.1.2. Zakon o lastninjenju (ZLNDL) – avtomatična pretvorba Ex Lege
Ključni zakon, ki je rešil vprašanje prehodnega obdobja, je bil Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), sprejet leta 1997.
Zakon je v 2. in 3. členu jasno določil, da se nekdanja pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču avtomatično preoblikuje v lastninsko pravico (oziroma solastnino etažnih lastnikov) po samem zakonu (ex lege).
Ključni pravni argument: etažni lastniki so lastništvo pridobili že leta 1997. Zemljiškoknjižni vpis ima v tem primeru le deklaratorni (potrditveni) značaj, ne pa konstitutivnega (ustanovnega). Če nekdo danes trdi, da stanovalci niso lastniki, ker niso vpisani v zemljiško knjigo, neposredno krši izrecno določbo ZLNDL.
4.1.3. Načelo poveznosti zemljišča in objekta
Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse višjih sodišč, npr. [VSL Sklep I Cp 670/2019] (https://pisrs.si/sodnaPraksa?idECLI=ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.670.2019):
“V času družbene lastnine je imel lastnik stavbe po zakonu pravico uporabe na zemljišču, namenjenemu oziroma potrebnemu za redno rabo (funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče). Vse od uvedbe etažne lastnine v pravni red so imeli lastniki posameznih delov pravno zavarovano pozicijo.”
Stavba ne more obstajati brez funkcionalnega zemljišča (dostopne poti, vhodi, parkirišča, zelenice). Zanikanje lastništva na teh površinah bi pomenilo grob poseg v ekonomsko in bivanjsko funkcijo samega stanovanja.
4.1.4. Narava postopkov ZVEtL-1 in stališče Ustavnega sodišča RS
Država je zaradi administrativnega kaosa, ko so se v zemljiško knjigo namesto stanovalcev avtomatično vpisovale občine ali propadli investitorji, sprejela Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine […] in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-1).
Sodna praksa (npr. [VSL Sklep II Cp 2737/2017] (https://pisrs.si/sodnaPraksa?idECLI=ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2737.2017) jasno opozarja:
“Postopek je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju...”
Sodišča v teh postopkih etažnim lastnikom ne podeljujejo nove lastnine, temveč le uradno ugotavljajo in potrjujejo tisto, kar je njihovo že od nekdaj. Ustavno sodišče RS je v več odločbah (npr. Up-1381/08) potrdilo, da je takšna ureditev ustavna in nujna za zaščito zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter pridobljenih pravic stanovalcev.
4.2. Zakaj ti postopki v Mestni občini Ljubljana (MOL) trajajo tako dolgo?
Dolgotrajnost postopkov po ZVEtL-1 v Ljubljani, ki pogosto trajajo od 5 do 10 let (ali celo več), ni dokaz, da etažni lastniki nimajo prav. Gre za rezultat izjemno zahtevnih procesnih, urbanističnih in političnih okoliščin, specifičnih za glavno mesto:
Sistematično in aktivno nasprotovanje Mestne občine Ljubljana: MOL v teh postopkih skoraj praviloma nastopa kot agresiven nasprotni udeleženec. Ker so mnoga pripadajoča zemljišča v zemljiški knjigi napačno vpisana nanjo, MOL prek svojih pravnih služb krčevito brani vsak meter zemlje. Občina poskuša parkirišča, zelenice in dostopne poti prikazati kot “javno dobro” ali občinske ceste. Vlagajo ugovore, se redno pritožujejo na višje sodišče in zahtevajo dopolnitve izvedenskih mnenj, s čimer zavestno podaljšujejo postopke za več let.
Obsežna “zgodovinska arheologija” dokumentacije: Ljubljana ima obsežne stanovanjske soseske (npr. Fužine, BS3, Štepanjsko naselje, Murgle), zgrajene v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Za ugotovitev dejanskega stanja morajo sodišča pridobiti originalne urbanistične, zazidalne in gradbene načrte. Ta dokumentacija je pogosto nepopolna ali razpršena med Zgodovinskim arhivom Ljubljana, upravnimi enotami in arhivi propadlih gradbenih gigantov (SCT, Gradis, Pionir), kar terja mesece in leta iskanja.
Dolgotrajno delo in usklajevanje sodnih izvedencev: Sodišče mora za določitev meja angažirati neodvisne izvedence urbanistične stroke (ki ugotavljajo preteklo namensko rabo) in geodetske stroke (ki opravijo meritve na terenu in zrišejo nove parcele). Ti strokovnjaki so v Ljubljani izjemno preobremenjeni. Ker se na njihova mnenja tako MOL kot etažni lastniki nenehno pritožujejo, faza izvedenstva v praksi redno traja med 2 in 4 leta.
* Masovnost udeležencev in procesni zapleti: V Ljubljani se postopki ne vodijo za posamezna stanovanja, temveč za celotne velike bloke ali nize stavb. V enem samem postopku lahko nastopa 100, 200 ali več etažnih lastnikov. To povzroča ogromne administrativne ovire: že samo vročanje pošte vsem udeleženim traja mesece. Če med večletnim postopkom le eden od lastnikov umre, se mora postopek prekiniti, dokler se ne ugotovijo njegovi dediči, kar zadevo znova zamakne za pol leta ali leto.
Preobremenjenost Okrajnega sodišča v Ljubljani: Ljubljansko okrajno sodišče rešuje daleč največ zadev ZVEtL-1 v državi. Gre za tisoče strani obsežne spise, nepravdni oddelek sodišča pa je kadrovsko podhranjen. Čas med posameznimi sodnimi naroki ali naslednjimi procesnimi dejanji se zato neizogibno meri v mesecih ali celo letih.
4.3. Zaključek
Pravni položaj etažnih lastnikov je jasen, trden in ustavno varovan. Dolgotrajnost postopkov v Ljubljani ni odraz pravne šibkosti stanovalcev, temveč posledica obsežnosti preteklih sosesk in administrativno-pravnega boja, v katerem MOL izkorišča vse proceduralne vzvode za ohranitev zemljišč. Kljub časovnemu zamiku sodišča na koncu sledijo ustavnemu načelu: zemlja okoli bloka, ki je bila namenjena njegovi redni rabi, pripada tistim etažnim lastnikom, ki so jo s stanovanji vred kupili in jo desetletja uporabljali.
