Piše: Franc Bešter
Bila je nekaj posebnega: politična debata se ni odvijala v studiu, ampak na travniku, v čudovitem okolju Logarske doline, obdane z gozdom, s pogledom na gore v ozadju.
Osrednja tema: problem praznjenja slovenskega podeželja, ki je vedno predstavljalo srce slovenstva, ki vedno bolj pereče v teh letih samostojne Slovenije in na njenem obrobju, v mejnih občinah kot so npr. Osilnica, Kostel, Razkrižje…, kjer so občine z le še po nekaj sto prebivalci, in to stanje se še slabša, ker so tamkajšnjim ljudem v zadnjem času odvzeli še šolo, trgovino, pošto, zdravstveni dom – ker se to pač več »ne izplača«. Tudi politiki se takšne občine »ne izplačajo«, ker imajo pač premalo volivcev, zato jih politika ne podpira (tu se ne išče naklonjenost, se pravi glasove volivcev) – in začarani krog je sklenjen.
Politika: že desetletja politiki govorijo tudi o ustanovitvi pokrajin (regij), o decentralizaciji Slovenije, ko se vse steka v Ljubljano, kar je iz več razlogov (npr. zaradi prometnih problemov) slabo. Vendar je za zdaj ostalo le pri besedah. Kmetije na podeželju umirajo, ugašajo, mladi odhajajo.
V Tarči so sodelovala tudi znana imena, npr. Tone Partljič in Karel Gržan – slednji prebiva nedaleč od prizorišča te Tarče in ima tudi majhno kmetijo. Podobno kot Partljič je tudi znan kot pisatelj in med drugim je navedel neko misel dr. A. Trstenjaka: »Če se politiki ne morejo poenotiti v vsaj petih za državo najbolj pomembnih, strateških zadevah, potem naj raje politiko zapustijo«. Med te probleme pa vsekakor sodi tudi praznjenje podeželja in regionalizacija Slovenije, in se tiče tako levih kot desnih. So pa še drugi problemi in »skupni imenovalci«, npr. v zdravstvu, šolstvu… .
A meni osebno se vse to ne zdi tako preprosto, iz več razlogov. Lahko da so ti problemi tako veliki, da so nerešljivi tako za levo kot desno politiko, ker jih stalno generira sam sistem. In pri tem sposobnost politikov ne pomaga. Ali pa so to »skupni imenovalci« le na prvi pogled in navidez, in obstajajo med levico in desnico (pre)velike razlike v pogledu na njihovo reševanje, kar povzroča še nasprotovanje, in problem postane še težje rešljiv, in spet sposobnost politikov ne pomaga. Osebno vidim to hudo polarizacijo, obstoj dveh političnih polov velikih razlik, kot neogibno posledico razvoja moderne dobe, glede na filozofijo in znanja, na čemer gradi že nekaj stoletij. Zato živimo neko slepo ulico te civilizacije, ki se bo morala, z nekim notranjim razvojem (z evolucijo) postopno preoblikovati nekaj bistveno drugačnega.
