Piše: Petra Janša
Postopek izvolitve mandatarja za sestavo vlade v Republiki Sloveniji predstavlja enega najpomembnejših ustavnih temeljev naše države, saj neposredno določa način formiranja izvršilne oblasti in odraža stabilnost parlamentarne demokracije.
Po državnozborskih volitvah konec aprila še vedno čakamo mandatarja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije. V ozračju intenzivnih koalicijskih pogajanj tako ponovno prihaja do izraza pomen skrbno zasnovanega postopka iz 111. člena Ustave RS, ki z možnostjo treh krogov omogoča oblikovanje vlade tudi v politično najbolj zahtevnih razmerah.
Postopek izvolitve mandatarja
Celoten proces, ki ga natančno opredeljuje 111. člen Ustave RS, je zasnovan kot varovalka, ki skozi tri potencialne kroge zagotavlja, da država dobi vodstvo tudi v času zahtevnih političnih razmerij in razdrobljenega parlamenta. V prvem krogu ima ključno in ekskluzivno vlogo predsednik oziroma predsednica republike, ki po obveznih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predlaga kandidata za predsednika vlade. To mora storiti najpozneje v tridesetih dneh po ustanovni seji državnega zbora, pri čemer se od nje pričakuje, da predlaga osebo, ki izkazuje največjo verjetnost za pridobitev absolutne večine, torej vsaj 46 glasov. Glasovanje v parlamentu je tajno. Če prvi krog ne prinese mandatarja, bodisi zato, ker predsednik oziroma predsednica republike nikogar ne predlaga bodisi ker kandidat ne prejme dovolj glasov, se postopek prevesi v drugi krog. V tem štirinajstdnevnem obdobju se pravica predlaganja močno razširi, saj lahko kandidate poleg predsednika oziroma predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Za izvolitev je v tej fazi še vedno potrebna absolutna večina vseh poslancev. V izjemnih primerih, ko tudi drugi poskus spodleti, ustava predvideva tretji krog, kjer se prag za izvolitev zniža na navadno večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi ta zadnji poskus ne prinese rešitve, sledita neizbežen razpust državnega zbora in razpis predčasnih volitev, kar pa se v zgodovini samostojne Slovenije v takšni neposredni obliki še ni zgodilo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
