Piše: Gašper Blažič
Malo pred cvetno nedeljo sem se udeležil zanimivega predavanja eksorcista celjske škofije Vlada Bizjaka (intervju z njim ste lahko prebrali samo nekaj dni zatem) o vidnem in nevidnem svetu.
Ljudje s svojimi čutili zaznavamo samo to, kar je vidno, vendar pa je zanimanje za nevidni svet očitno veliko. Ljudje iščemo nove in nove duhovne »tehnike«, ki bi prinesle več sreče, svobode in miru. A kot ponavadi iščejo rešitve na napačnem koncu, velikokrat tudi z vidika lastne zadovoljitve. Živimo namreč v kulturi, ki je močno zaznamovana z egocentrizmom. Ko je namreč »jaz« tako močno na prvem mestu, hitro pridemo do položaja, ki ga je pred stoletji orisal že Thomas Hobbes z znano frazo »človek človeku volk«. Le da rešitve ne predstavlja družbena pogodba, s katero bojda prostovoljno pristanemo na tiranskega oblastnika, pač pa osebno spreobrnjenje.
Ali lahko nevidni svet, torej svet angelov in demonov, »fura« tudi politiko? Glede na to, kaj vse se je zgrnilo na staro celino v 20. stoletju, ne moremo spregledati očitnega vpliva zla. V času prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. v litanije Matere božje v začetku maja 1917 vnesel vzklik »Kraljica miru«. Le dober teden kasneje, natančneje 13. maja 1917, je trojica portugalskih pastirčkov doživela zelo nenavaden dogodek v Irijski globeli blizu Fatime – prikazala se je lepa gospa, ki se je razodela kot Božja Mati. Njeno sporočilo je bilo svareče: če se ljudje ne spreobrnejo, bo sledila nova svetovna vojna, hujša od prve. To se je tudi zgodilo. Ljudem je položila na srce, naj ne samo molijo, ampak z drobnimi žrtvami ter postom tudi zadoščujejo za dejanja grešnikov. Za papeža je dala tudi naročilo posvetitve Rusije njenemu brezmadežnemu srcu. To naročilo je bilo realizirano šele 25. marca 1984, slaba tri leta po atentatu na papeža Janeza Pavla II. Atentat se je zgodil na obletnico prvega fatimskega prikazovanja leta 1981, le malo po svetovnem kongresu krščanskih karizmatikov v Rimu. 42 dni kasneje so se prikazovanja začela v Medžugorju v tedanji Jugoslaviji. In glavno sporočilo? »Mir, mir in samo mir – mir mora zavladati med Bogom in človekom ter med ljudmi.« To sporočilo je bilo dano dva dni kasneje, 26. junija 1981.
Pred zadnjimi volitvami se je veliko molilo in postilo za domovino in za zdravo pamet. No, vsaj upam, da se je res. Podobno je bilo pred referendumom o evtanaziji. Rezultat je jasno pokazal, da je bila v ozadju sila, močnejša od propagande v službi zla. Pri volitvah pa je bilo vsaj na prvo žogo nekaj več zadržanosti, morda celo razočaranja. Toda razveselili smo se lahko vsaj tega, da je bila dosedanja koalicija poražena. Marsikdo se sprašuje, v čem je smisel sedanjega pat položaja. Toda dogajanje kaže, da se očitno mora pred vso slovensko javnostjo razgaliti to, kar je bilo doslej zakrito – namreč totalitarna brutalnost pod znamko »Svoboda«. Ki ima kljub padcu še vedno srhljivo visoko podporo.
Molitev za domovino se mora nadaljevati. Predvsem z namenom, da se zlo, ki se je prikrivalo pod plaščem dobrega, razkrije. Ter da se zakrknjena srca končno osvobodijo. Zato vas vabim, drage bralke in bralci, da tudi vi postanete »strici in tete iz ozadja« – in to močnejši od vseh botrov globoke države. Pogosto mišljenje pri nas vseh je, da če že Bog obstaja, ga neka Slovenija ne zanima preveč. In da se molitev »ne splača«, ker bomo morali vse storiti sami. Vendar z lastnimi močmi ne moremo premikati silnic v nevidnem svetu. Če se zavestno ne odločimo za sodelovanje z Bogom, smo že v stanju inercije in na nek način sodelavci zla. Na katero stran zgodovine se boste postavili? Če želite biti na strani Boga, to sicer lahko pomeni več žrtvovanja. Toda zmaga je zagotovljena. Sporočilo velike noči je, da je Bog zmagovalec in da smo ljudje te zmage deležni – če le hočemo in če v ponižnosti sprejmemo, da je naš dolg poravnal nekdo, ki je šel povsem nedolžen na križ.
