Piše: Anamarija Novak
Ob vsakem ključnem političnem premiku v Sloveniji se zgodi nekaj, kar daleč presega naključje. Ko se po volitvah odvijajo pogajanja o novi vladi, ko se razmerja moči še oblikujejo in ko je vsaka poteza lahko odločilna, se načrtno dogajajo pravosodni konstrukti.
Na Višjem sodišču v Kopru bo 28. maja 2026 potekala javna pritožbena seja v zadevi Trenta. In seveda ni naključje, da se to dogaja prav zdaj. Gre za »vpoklic sodišča v postopek sestavljanja vlade«, kot je slikovito dejal Aleš Primc. V ozadju pa se znova pojavlja stari znanec umazanih operacij Drago Kos, ki v kontekstu nove afere Black Cube na Odmevih cinično razlaga, da pri dokazovanju kaznivega dejanja »indici še niso dokazi«.
Afera Trenta – tipičen kafkovski proces
Zadeva Trenta je eden najbolj bizarnih in dolgotrajnih sodnih procesov v zgodovini samostojne Slovenije, ki Janeza Janšo znova potiska v sodne dvorane v okviru postopka, ki ga mnogi analitiki upravičeno označujejo za tipičen kafkovski proces. Spomnimo: 18. aprila 2025 so bili Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar na celjskem okrožnem sodišču oproščeni, vendar se je tožilstvo pod taktirko Boštjana Valenčiča s Specializiranega državnega tožilstva (SDT) decembra 2025 na sodbo pritožilo. Če se bo koprsko višje sodišče odločilo vrniti zadevo v ponovno sojenje, bo to pomenilo, da končnega epiloga ne bo, saj zadeva prihodnje leto zastara. Če se vrnemo na začetek zgodbe: Janez Janša je že kmalu po osamosvojitvi kupil posestvo v Trenti (Tonderjeva domačija) in ga kasneje prodal po višji ceni zaradi sprememb v EU in pritiska Italije na nepremičninski trg v Posočju. Globoka država je to uporabila kot »dokaz« za korupcijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
