Piše: Maks Ipavec, Begunje na Notranjskem
Dosedanji predsednik vlade Robert Golob, ki ga je Boštjan M. Turk označil kot najbolj totalitarnega politika, je spletnim sledilcem sporočil: »Moram priznati, da smo bili zaradi sodelovanja med SDS in Resnico vsi v šoku!« Leva politična struja je zares doživela pretres, ker so se, hvala Bogu, pri volitvah za predsednika državnega zbora tokrat složno povezale vse desno usmerjene stranke, ki so site praznih obljub, laži in sovraštva leve garniture naših politikov.
Golob je za nedavno dogajanje v državnem zboru glede sodelovanja med SDS in Resnico zelo nervozno izjavil: »Prevara!« V svoji nadutosti in sovražnosti do vseh desno usmerjenih politikov je bil namreč prepričan, da bo ponovno jezdil zmagovalnega konja eden od njegovih privržencev.
Na podlagi relativne volilne (dvomljive!) zmage, se je skupaj s svojimi somišljeniki zavezal, da bodo v bodoče še bolj odločno naredili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo, da bi Sloveniji zavladal desni populizem.« Strah ima velike oči, pravi naš pregovor. Golob in njegovi somišljeniki ne bi imeli v srcu toliko strahu, če bi v politiki delovali nesebično, resnicoljubno, pošteno, iskreno in seveda z ljubeznijo do slovenskega naroda. Gonilna sila njihovega političnega rovarjenja je sovraštvo do velikega domoljuba Janeza Janše in do vseh, ki bi radi živeli pod svobodnim soncem naše drage Slovenije.
Golob je s svojim samodržnim vodenjem ustvarjal enopartijski režim, ki ni dopustil niti enega ministra desno usmerjenih politikov. Janez Janša pa je v svoji politični daljnovidnosti sprejel tudi delavne in modre politike, ki so bili sicer levo usmerjeni, a dovolj tolerantni (npr. ministra Kacin in Počivavšek).
V svoji slepi trdosrčnosti je Golob nestrpno izjavil: »Čudežev ne moremo obljubljati, lahko pa zagotavljamo, da se bomo borili do konca in vztrajali pri tem, kar smo ljudem dali kot zavezo – narediti vse, da ne pride do četrte Janševe vlade. Svoboda naprej!« Kdor prakticira iskreni ateizem itak ne pričakuje čudežev, saj ne veruje v Boga.
Dvomim, da je še kje na naši zemlji prikazana taka nestrpnost in sovraštvo do drugače mislečih v času kakršnih koli volitev.
V političnem življenju naših levičarjev kraljuje razredno sovraštvo, laž, boj za oblast, denar in čast. Prav gotovo lahko postavimo pod vprašaj volitve, kjer veliko državljanov zgolj iz sovraštva do določenega kandidata gre na volitve, da bi preprečili njegovo zmago. V primeru, da ne želiš, da določen politik pride na oblast (npr. za predsednika vlade), je zelo nedemokratično, če te k volitvam sili le sovraštvo do določenega politika (npr. do Janeza Janše). Na sleherne volitve bi morali iti z miroljubno miselnostjo, dobrohotnostjo in pravim namenom, da se odločimo za modrega, delovnega, nesebičnega, usposobljenega in poštenega politika, ki ne bo delal le za lastno korist ampak v blagor vseh ljudi določenega naroda ali države.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je sporočila na instagramu: »V poslanski skupini Levice in Vesne se bodo tudi v tem mandatu borili za ljudi in naravo, ne za dobičke. Delali bomo za to, da bo naša družba bolj vključujoča, demokratična in solidarna…«
Ta izjava levičarjev je zelo neprepričljiva in brez otipljivih dokazov. Po strahotnih poplavah, ki so zajele velik del Slovenije, je leva vlada sicer obljubljala pomoč ljudem, ki so utrpeli veliko škode. Od golih obljub do pravih dejanj pomoči pa v mnogih primerih ni prišlo. Ali moremo govoriti o pravem odnosu do narave, če prepovemo kmetom košnjo trave zaradi varstva metuljev, ki jih niso uničile košnje naših kmetov nekdaj in jih ne bodo v našem času. Kar uničuje življenje v lepi naravi Slovenije, so mnogi kemični preparati in neodgovorno onesnaževanje potokov, rek in jezer.
S komunistično ideologijo ne bomo nikoli spremenili naše družbe, da bo bolj vključujoča, demokratična in solidarna. Gibanje Svoboda oznanja svobodo, ki izključuje drugače misleče in drugače delujoče. Prava svoboda in pristna demokracija pa omogoča svobodo drugače mislečega, ki gradi na resnici in pravici.
Solidarnost se uresničuje ne samo med istomislečimi ampak je odprta za vse ljudi dobre volje, čeprav so drugačnega prepričanja kot mi.
Evangelist Luka je že v Apostolskih delih zapisal, kako so prvi kristjani uresničevali pristno solidarnost. Tisti, ki so imeli več premoženja, so pomagali tistim, ki so imeli manj. Njihova velikodušnost in nesebičnost je preprečila, da se ni mogla uveljaviti kasta bogatih na račun revnih kot se to dogaja v naši Sloveniji.
Levo usmerjen politik Sajovic pa želi, da bi se novi predsednik parlamenta usmeril samo v prihodnost in naj prekine z omenjanjem bolečih dogodkov naše medvojne in povojne zgodovine.
Domoljubni Janez Janša, ki se s svojimi somišljeniki dobro zaveda, da je zgodovina učiteljica življenja, pa pogumno odkriva vso resnico najtežjega obdobja našega naroda, ko je brat moril brata kot je zapisal Prešeren v Krstu pri Savici. Samo resnica nas bo osvobodila lažnih prikazovanja naše pol pretekle zgodovine, ki je povzročila toliko nedolžnih žrtev, ki še vedno ležijo v kraških jamah ali v zabojih in čakajo, da bi jih sprejelo glavno pokopališče v Ljubljani.
Sokoordinator levice Luka Mesec je ob Stevanovićevi izvolitvi za predsednika državnega zbora vznemirjeno poudarjal: »Pripravite se, težki časi prihajajo!…« Za leve politike, ki hrepenijo predvsem po oblasti in vladanju je bil ta rezultat volitev res stresni test za izpraševanje vesti o njihovem preteklem delu.
Modri škof Avguštin ki ga pogosto omenja sedanji papež Leon XIV. je ljudem, ki so tarnali o hudih časih, bistroumno odgovoril: »Nikar se godrnjajte o hudih časih. Časi smo mi. Kakršni bomo mi – takšni bodo časi!«
V hude čase nas lahko pripelje antijanšistična gonja in sovraštvo. V boljše čase nas bo pripeljala le dobrota, ljubezen, velikodušnost, tolerantnost in miroljubna miselnost.
