Piše: dr. Metod Berlec
Parlamentarne volitve na Madžarskem so prinesle veliko spremembo, kakršne v tej državi nismo videli več kot desetletje. Stranka Tisza pod vodstvom Petra Magyarja je prepričljivo zmagala in s tem odprla novo politično poglavje. A kljub temu bo sosednja Madžarska tudi v prihodnje imela desnosredinsko vlado. Madžarski volivci so izrazili željo po spremembi načina vladanja, ne pa po izrazitem ideološkem zasuku v levo, saj je Magyar desnosredinski politik, njegova stranka Tisza pa članica Evropske ljudske stranke (ELS/EPP).
Slovenija je na nedavnih volitvah doživela politični premik, a v nekoliko drugo smer. Rezultati kažejo, da se je politični prostor premaknil v desno, vendar ne dovolj, da bi bilo mogoče brez problemov oblikovati stabilno desnosredinsko vlado. Pri nas bo zato potrebne več povolilne politične modrosti, pragmatizma in pripravljenosti na dogovarjanje, če želimo dobiti vlado, ki bo sposobna preobrniti smer, v katero nas je pripeljala dosedanja levičarska oblast. O tem podrobno pišemo v reviji. Petkova izvolitev predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora – s podporo SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce – je prvi resen signal, da je takšna možnost realna. Čeprav je do tega še dolga pot, je to glasovanje mogoče razumeti kot preizkus, ali lahko nastane programska koalicija, ki ne bo nadaljevanje dosedanje politike, temveč bo Slovenijo vrnila na pot predvidljivega, programsko odgovornega upravljanja države.
Reakcije režimskih medijev in komentatorjev so burne. Del javnosti, ki je navajen politične prevlade levega bloka, izraža nelagodje ob možnosti, da bi prišlo do spremembe oblasti. Napadi na Stevanovića in t. i. sredinski trojček kažejo, da je pritisk velik – predvsem zato, ker se odločajo na podlagi programskih vsebin, ne pa na podlagi praznih političnih floskul. Če bi se odločili za podporo novi levičarski Golobovi vladi, bi bili deležni režimsko-komentatorskih pohval, a hkrati naredili politični samomor. Podpora desnosredinski opciji odpira možnost resne razvojne, programske koalicije. Dejstvo je, da je dosedanja leva koalicija na volitvah osvojila 40 mandatov, opozicija 48. Logična smer oblikovanja nove vlade je torej jasna. Kljub temu je dosedanji predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob zatrdil, da bo naredil vse, »da ne pride do četrte Janševe vlade«. Ta izjava kaže, da se tranzicijska levica niti približno še ni sprijaznila z novo politično realnostjo in da se bodo znova aktivirali postkomunistična omrežja in levičarska NVO-paravojska, da do resnih sprememb ne bi prišlo.
Slovenija je danes na razpotju. Možnost za spremembo obstaja, a bo zahtevala trezno presojo in pogum. Če bo prevladal razum, lahko dobimo vlado, ki bo državo usmerila v bolj stabilno, razvojno in odgovorno prihodnost. Če ne, bomo znova priča nadaljevanju levičarskih eksperimentov, ki nas (makroekonomsko) vodijo v propad.
