Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Nov udarec je doživel Robert Golob. Najprej so volivci njegovi stranki število poslancev v državnem zboru znižali z 41 na 29 sedežev, njegovi koaliciji pa iz 53 na 40. To so v Svobodi razglasili za zmago.
Zdaj pa ga je udaril še njegov up Zoran Stevanović, s katerim bi si lahko pet teh “ukradenih” sedežev povrnil. Da bi jih dosegel vsaj 45, se je Golob s Stevanovičem pogovarjal o vladi “narodne enotnosti”. To je vlada, v katero bi Golob vzel karkoli, da mu oblasti ne prevzame Janez Janša s SDS. Skoraj sta bila že partnerja.
Čeprav je h Golobu Stevanović prišel na več intimnih, pred javnostjo skritih srečanj, so ga poslanci Resni.ce, SDS in NSi mimo Goloba predlagali za predsednika državnega zbora. Po vrhu je bil za naslednika Urške Klakočar Zupančič celo izvoljen. Z 48 glasovi. Ob hudem srdu Golobove dosedanje vladne koalicije, ki jih ima 40. Pokazala se je večina, ki jo mediji, kjer je Golob s čistkami nastavil vrhove in jih zalil z denarjem pred volitvami, smejo opaziti le kot nedopustno nacionalno nevarnost.
Tudi Golob se je odzval prizadeto. Kot že ob razkritju koruptivnosti svoje oblasti pred volitvami, ko je vpil o veleizdaji Janše in v ustvarjanje slike o zaroti iz tujine vpregel Sovo, ki je s tem prvič v zgodovini države postala čisto orodje predvolilne propagande strank. Ko mu Stevanović zdaj uhaja iz kupčije za njegovih pet glasov, se je odzval z novo tožbo. Tokrat ni veleizdaja. Je korupcija. Stevanovića naj bi s funkcijo predsednika državnega zbora kupili na nedovoljen način, ker kupuje lahko le Golob. Recimo, Demokrate, NSi s SLS in Resni.co.
Pustimo zdaj podrobnost, da izvolitev šefa DZ ne pomeni veliko, ker je lahko takoj odstavljen, kar je nazadnje po volitvah leta 2018 okusil Matej Tonin (NSi). Ko je brez njega manjšinsko vlado sestavil Marjan Šarec, se je moral skoraj takoj po izvolitvi posloviti z vrha DZ. Šef pa je postal Dejan Židan. A le dokler še Šarec v začetku leta 2020, skoraj takoj po obisku pri Vladimirju Putina v Moskvi in po menjavi na vrhu Petrola, kamor se je inštalirala Nada Drobne Popovič, ni zabrisal puške v koruzo in je moral odstopiti še Židan. Če je večina drugje, je predsednik DZ potrošni material.
Vodenje DZ je nazadnje v tistem mandatu prevzel Igor Zorčič. Z 48 glasovi, kolikor jih je ta teden zbral tudi Stevanović. Šarec je takrat zavladal, čeprav je Janša s SDS dosegel relativno zmago s prednostjo kar 12,3 odstotnih točk pred LMŠ. O takšni prednosti lahko danes Golob le sanja. Ima je manj kot 0,8 odstotne točke. Vsi omenjeni šefi DZ, Tonin, Židan in Zorčič, pa niso bili iz največje ali druge največje stranke. Kot ni Stevanović. Da bom še oseben. Sam nikakor nisem volivec Zorana Stevanovića. O njem sem v preteklosti pogosto pisal. Tudi zelo kritično. Kot o enem vodij nasilnih protestov. Pa kot o interesom Vladimirja Putina naklonjenem politiku…
Iz njegove stranke so bili zaradi tega kdaj besni name. Kot so bili name besni tudi iz Levice Aste Vrečko in Luke Meseca, ki ima Stevanoviću enako uslužna stališča do Moskve in je zadnja leta del vlade. Ali kot so bili besni v Svobodi, ko sem razkril, da ni res, ko Golob trdi, da nima nobenega računa v tujini, ker ga ima vsaj v Romuniji. Ni me pa Stevanović nikoli cenzuriral, kot so moje kritike vladnih strank in Zorana Jankovića (v aferi farmacevtka) cenzurirali po tem, ko je Golob izvedel čistko na SDH, Telekomu in Siol.net. Celo dve čistki so na Siol.net naredili v enem samem mandatu. Da bi odgovornemu uredniku cenzurirali že objavljene kritike ravnanja politikov, novinarjev in njihovega društva, in to celo v razvpiti aferi Radiator, se je v naši državi zgodilo prvič.
Cenzura do pomembnih politikov kritičnih zapisov je za Zahodno Evropo povsem neobičajna. Sramota za oblast. So pa tudi za EU običajne skrajne stranke kot sta Resni.ca in Levica in ni skrivnost, da je takšne tvorbe v preteklosti pogosto Moskva tudi plačevala in nagrajevala. Denimo celoten vrh naše komunistične partije so pred drugo svetovno vojno izšolali v Moskvi, da so pozneje izvedli pokole ljudi in eliminacije političnih nasprotnikov. Pa da so odpravili volitve, ukinjali zasebno lastnino s podržavljanjem bank, podjetij, obrti, nepremičnin, vil, kmetij. V Nemčiji sta podobni skrajni stranki kot sta pri nas Levica in Resni.ca Die Linke in AFD. Le da si je tam težko predstavljati, da bi skrajno desno stranko vodil nekdo, ki je po rodu, denimo, Francoz. Ali Poljak. AFD je v Nemčiji tudi veliko močnejša.
Najbolj glasna proti Stevanoviću je bila prav Levica, ki je zadnja leta že del vlade, kjer se res določa politika države. Če mislite, da je zadnja leta zunanjo ali medijsko politiko države določala Urška Klakočar Zupančič, pred tem pa Igor Zorčič, nimate pojma o ničemer. Tudi Stevanović je ne bo kot šef DZ.
Goloba je v petek prizadelo, ker mu je Stevanović prekrižal načrte, da bi ga ob Levici, ki jo že ima, vključil v svojo kompozicijo za ohranitev oblasti. Korupcija in skoraj konec sveta je, če bi jo lahko izgubil. Za oblast gre in ne nenavadna stališča Resni.ce. Denimo ob Putinu.
Ki Golobu tudi niso tuja. Da spomnimo, ko sta v Nato, da bi zaščitili svoje ljudi, vstopili Švedska in Finska, ker so časi postali res nevarni, so pri nas iz vladne Levice na vso moč propagirali izstop iz tega Zahodnega zavezništva in predlagali celo odločanje ljudi na referendumu o tej norosti. Golob je takšno početje svojih vladnih partnerjev mirno opazoval. In več čas kršil zaveze v Natu, ko gre za denar za področje obrambe. Podobnim manevrom bomo priča tudi v tem mandatu. Takšna je realnost. Resni.ca in Levica sta v parlamentu. Kljub veliki podobnosti stališč, ko gre za interese Moskve, pa se vsaj medsebojno ne marajo.
Bolj presenetljivo kot burna reakcija Levica je bilo, da se je kot majhna skrajna stranka na kandidaturo Stevanovića odzvala Svoboda, ki ni komaj prilezla čez parlamentarni prag. Jezni nastopi o goljufiji in celo o korupciji, ker se je Stevanović pogovarja z napačnimi, so bili kot običajna reakcija prevaranih moških ali deklet, ko izvedo, da je ljubi zavil k nekomu drugemu. V politiki ne gre za čustva in reakcije so pokazale, da celo v Svobodi že opažajo, da morda le niso dosegli veličastne zmage, o kateri so poročali mediji, kjer so si nastavili direktorje in urednike.
V politiki ne odloča samohvala in kimanje prisklednikov. Če bi odločalo to, Stevanović ne bi niti kandidiral za predsednika po Urški Klakočar Zupančič, ki je zaslovela po strašljivem odpravljanju običajne vloge opozicije, ko je SDS onemogočila vodenje obeh nadzornih komisij v parlamentu (za obveščevalne službe in nadzor proračuna), po kršenju poslovnika, da so tik pred volitvami za potrebe EU kampanje Svobode priznal Palestino, opazovali smo onemogočanje govora opozicijskim kritikom vlade v parlamentu, ko so iz vladne strani na vso moč zmerjali in vpili čez njih. Še posebej je po tem slovela Lena Grgurevič, ki ostaja poslanka. Desetletja obveščam javnost o dogajanju v parlamentu in v prejšnjem mandatu me je bilo prvič res sram, kako vodijo DZ. Pa za zlorabe ni bilo potrebe, ker so Svoboda, SD in Levica imeli udobno večino. Čista oblastna objestnost in oholost.
Če se bo Stevanović po dogovorih, ki še potekajo z Golobom, pridruži kompozicij za ohranitev oblasti zdaj vladajočih strank, bi to našo politiko premaknilo še veliko bližje Kremlju kot bi morebitna desna vlada, ki bi ji pomagal. Stevanovičevo politiko do Kremlja v sedanji vladi že zastopa Levica Luke Meseca in Aste Vrečko, podobna pa so tudi stališča Milana Kučana, Danila Türka in še vrste politikov in intelektualcev iz časov komunizma. Bolj po tihem pa tudi SD in dela Svobode. Gre za politiko uslužnosti do Moskve, po kakršni je zadnja leta slovel suverenist Viktor Orban, ki se mu danes lahko zgodi, da se bo moral posloviti z oblasti, ker ga ogroža Péter Magyar, tekmec z bolj zmerne desne (EPP), kamor pri nas sodi SDS. A Orban se lahko iz poraza še izvije. Na voljo ima aparat države in medije, kar lahko zlorabi. Kot je pri nas zlorabil Sovo, kriminalistično policijo in medije Golob.
Možnosti, da bo Golob še sestavil vlado tudi s pomočjo Resni.ce, kljub vsem preobratom ne moremo izključiti. Nobena stran brez nekaj pomoči Stevanovića nima jasne večine. Učinkovite vlade ne bo preprosto sestaviti niti Janši, ki je že dokazal, da je sposoben voditi zelo raznolike koalicije, kakršnih na levi po Janezu Drnovšku še nihče niti poskusil ni sestaviti. A zaradi izkušenj Janša ve tudi, da je vodenje vlade, ki nima jasne večine, čeprav je lahko dobro za državo, tvegano za njegovo stranko. Nazadnje je s takšno vlado, v kateri sta bila z leve DeSUS in SMC, vodil državo v težkih časih epidemije Covida, med katero ga je opozicija, tudi z množičnimi protesti in notranjimi spletkami za sesutje DESuS in SMC, poskušala na vse načine zrušiti. Vnovčil je to, ko je bilo epidemije konec, Golob, ki je takrat zajahal tudi val anticepilstva. Kar Stevanoviću, ki mu danes to iz Svobode očitajo, ni uspelo in je takrat ostal izven parlamenta. Golob je izrekel tudi znameniti stavek, kako morje in sonce pozdravita Covid. Kar, ker je bilo epidemije že konec, ni škodovalo. Je pa v slabo voljo spravilo tiste, ki si morja in sonca niso mogli privoščiti, ko si ga je Golob veliko in to tudi v “zastonjski” vili v Istri podjetnika Tomaža Subotiča.
Zdaj se je Golob znašel v položaju, ko mu morje in sonce kot ugodnost za vodenje vlade, kjer deli vse mogoče usluge in položaje, uhaja iz rok.
In to – in ne “koruptivnost” Stevanovića – boli Goloba.
