Piše: Franc Bešter
Vsaka civilizacija, kot uči zgodovina, ima, podobno kot vsak živ organizem, več faz razvoja, pojavi se, doživi razcvet, kulminacijo, in potem zaton. Tu se pojavi zanimivo vprašanje o dejavnikih vzpona in propada. »Propad Zahoda« je na začetku prejšnjega stoletja zaslutil Oswald Spengler in na to temo napisal znano knjigo s tem naslovom. In priznati moramo, da ta civilizacija od tedaj dalje doživlja hude zlome, če pomislimo samo na svetovne vojne.
Na čem funkcionira naša moderna civilizacija zadnjih nekaj stoletij? Na empiričnih znanostih in tehniki, ki so jo omogočile ravno te znanosti, znanost in tehnika sta (še vedno) alfa in omega naše civilizacije. Pravzaprav sta omogočili njen vzpon, in njene dosežke je do danes prevzel ves svet, še več, druge države so Evropo začele celo prehitevati.
A mnogo znamenj kaže na »zaton Zahoda«, in v tem prispevku nameravam nakazati dejavnike, ki povzročajo to propadanje, pokazati, da propadanje povzročajo prav isti faktorji, ki so omogočili njen vzpon, to pa sta moderni znanost in tehnika, demokracija kot politični sistem in tržno gospodarstvo kot ekonomski sistem. Teh stvari ni mogoče obravnavati izolirano, ti dejavniki so medsebojno odvisni in vplivajo eden na drugega.
Demokracija – napaka v sistemu
Ta politični sistem je postavilo razsvetljenstvo, ki se obrne k antičnim vzorom in s tem tudi demokracijo kopira od Grkov, ki so jo izumili. Demokracija je s svojo svobodo, pluralizmom, sobivanjem različnih sprostila ustvarjalnost evropskega človeka, omogočila, da je Evropa za 200 let postala svetilnik sveta. Ona je inkluzivna (vključujoča) institucija, za razliko od monarhij, diktatur, totalitarizmov, kjer te svobode ni (ekstraktivne institucije).
Vendar, vse na tem svetu ima svoje slabosti in senčne plati, že ustanovitelji ameriške demokracije so ugotavljali, da bo demokracija delovala le ob zadostni etični zavesti državljanov. Zakaj? V tem sistemu je politična oblast izvoljena od državljanov in izmed državljanov, in v politiki je etika pomembna, če ne odločilna. Državljani morajo imeti na izbiro sposobne in etične kandidate, in take morajo biti tudi pripravljeni voliti. Vidimo, da je demokracija lahko boljša ali slabša. Problem demokracije je, da sistem sam po sebi moralnega delovanja ne more zagotoviti. Pravzaprav je to naloga religije: dati človeku etične temelje. V kulturi Zahoda je to krščanstvo – dejavnik, ki je odločilno izgrajeval srednji vek. Tu hočem nakazati, kako so dejavniki moderne dobe začeli povzročati propadanje tega stebra civilizacije in s tem nižati kvaliteto demokracije – vkolikor je niso do naših časov že dokončno uničili!? Kakor se namreč v naravi nalagajo negativni učinki tehnike, tako se negativni učinki znanosti in tehnike nalagajo tudi v človeški družbi.
Znanje moderne dobe, tehnika in tržno gospodarstvo
To v naši moderni civilizaciji deluje soodvisno, en dejavnik učinkuje na vse druge, in obratno. Problem te civilizacije, ki funkcionira na političnem sistemu demokracije je, da drugi instituti in znanja, na katerih tudi deluje, povzročajo degradacijo moralno-etičnih vrednot, kar povratno slabo vpliva na delovanje demokracije (zaradi prej opisanega). Tu bom skušal nakazati, zakaj in na kakšen način ti dejavniki povzročajo rušenje etičnih temeljev in nasploh izguba vseh duhovnih vrednot.
Empirične znanosti, na katerih deluje moderna civilizacija: človek je v razsvetljenstvu postavil tudi (obvezni) šolski sistem, v katerem se jih ljudje masovno učijo. Vendar, lastnost tega znanja je, da vodi v ateizem: »Znanje vaše dobe se bojuje proti mojemu nauku« (stavek iz RŽVB) – proti nauku evangelija. »Če ni Boga, je vse dovoljeno«, je zapisal Dostojevski.
Empirične znanosti so omogočile moderno tehniko, in moderna je postavila tržno gospodarstvo kot ekonomski sistem. Tehnika se torej uporablja znotraj tega sistema, ki vpliva na tehniko: zaradi tekmovalnosti (med firmami, državami) vzpodbuja njen razvoj. Seveda pa tudi tehnika močno vpliva na tržni sistem: v njem se (na trgu) vrši blagovno-denarna menjava, tehnika pa je omogočila masovno proizvodnjo mnogo več stvari kot nekoč, kar omogoča, da podjetja »generirajo močan finančni tok«. Kar pa je ustvarilo potrošniško družbo, odveč je omenjati, da ona prekomerno izčrpava in onesnažuje naravo. Tu bi rad poudaril, da je tehnika s tem ustvarila družbo potrošniškega materializma.
Torej, znanost in tehnika sta nas pripeljala v svet racionalizma in materializma, glede tega pa v RŽVB piše: »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma in materializma«.
Se pravi, ko je človek Zahoda postavil politični sistem demokracije, ni le premalo računal s tem, da sistem predpostavlja nekaj, česar sam ne more zagotoviti, ampak je obenem postavil še šolski sistem z uporabo znanosti in tržni sistem z uporabo tehnike v njem, kar vse vodi v novodobno brezboštvo, posledica vsega je pojav velike nemoralnosti in nereda v takšni družbi, zaradi česar je demokracija neogibno vedno slabša. Ali sploh lahko obstane? Vsekakor se s tem pojavi velika nevarnost, da ona zdrsne v totalitarizem: da volivci, zaradi kaosa v družbi, izvolijo neko skrajno stranko, od katere pričakujejo vzpostavitev reda, četudi z represijo (to se je že zgodilo v medvojni Nemčiji).
Lahko pa do tega pride postopno, upam si trditi, da se je to že zgodilo, in sicer zaradi uporabe (informacijske) tehnike v sistemu demokracije. Le-ta je sicer izredno koristna, kar se tiče mnogo boljše obveščenosti ljudi kot nekoč, toda ona se je seveda takoj začela uporabljati (in zlo-rabljati!) za potrebe politične propagande, za kreiranje volilne volje volivcev, pravzaprav je postalo nemogoče zmagati na volitvah brez ustrezne medijske moči, a za medije je potrebnega veliko denarja, zato je oblast na Zahodu postala domena bogatih in lastnikov velikih medijskih imperijev. Preobrazba demokracije v diktaturo kapitala! Določeno upanje glede izhoda iz tega v zadnjem času vzbuja internet oz. družbena omrežja, ki zahtevajo manj denarja in ki zlasti pri mladih vedno bolj izpodrivajo »klasične« medije.
Današnje stanje kot posledica nekega razvoja
To današnje stanje je posledica znanj in institutov, na čemer gradi novoveška, moderna civilizacija, posledica uporabe znanosti in tehnike znotraj demokracije in tržnega gospodarstva. Znanost, ki vodi v ateizem, materializem, ki povzroča isto. Posledica je izguba opore, usmeritve, smisla in ciljev človeka te kulture, a to pride še kako prav tistim, ki izvajajo politično oblast preko vzvodov medijske demokracije, kajti človeka, ki deluje oropan tega, zbegan v zbeganem svetu, sredi kaosa, je preko medijev še najlaže zmanipulirati, mu oprati možgane in sugerirati, kako naj »prav« voli. V službi tega je tudi poplava pornografije na internetu, ki povzroča odpad od krščanstva in vodi v razgradnjo družine – cilj globalistov, ki delajo na odpravi temeljev Zahoda.
Lahko zaključimo, da so dosežki moderne služili predvsem zadovoljevanju telesnih potreb in udobnosti. Res: na svetu še nikoli ni toliko ljudi tako dobro živelo! A to je šlo tudi na račun uničevanja okolja, in zaradi »napredka« je človek tudi ogromno izgubil, ta razvoj je začel permanentno povzročati duhovno in moralno propadanje družbe (zaradi prej opisanega). Tako smo se znašli v svetu brez duhovnih vrednot, nereda in velike moralne krize, v katerem pa se moramo vsak dan znova odločati in delovati, se usmerjati, pri tem pa je treba čim bolje poznati dogajanje sveta, znotraj katerega vsakodnevno delujemo, in ono je zaradi zapletene tehnike postalo še bolj nepregledno! Zmota moderne (posledica kuge racionalizma): da je resnico o tem mogoče spoznati – z Razumom in njegovimi dosežki. Izziv za po-moderno: preseči to zmoto. Stanje na svetu bo pripomoglo k preseganju te zmote – ker se ob njem zelo očitno kaže nemoč razuma. Priznati si bomo morali, da dogajanje lahko pozna le Bog, ki seveda edini pozna tudi prihodnost, zato nas čaka zahtevna naloga: do resnice o dogodkih sveta s pomočjo Duha in do odločanja s pomočjo Duha (če pomislimo samo na zahtevnost jezika Duha!).
Iz teh resnic sledi, da se znanje za to skriva znotraj krščanstva, zato bo tu marsikdo rekel, da je to pač naloga Cerkve. Vendar, tu se moramo vprašati: ali je Cerkev ustrezno odgovorila na izzive, ki jih je prinesla moderna? V RŽVB piše: »Največja sovražnika Cerkve sta racionalizem in modernizem, ker oba vodita v ateizem«. In piše tudi, da se je kuga racionalizma vtihotapila tudi v Cerkev, zaradi česar se v njej zavrača tisto, kar je od Duha. Nadalje se moramo vprašati, če govorica Svetega pisma in Cerkve še nagovarja človeka, ki je šel skozi razsvetljensko izkušnjo. Njegov način mišljenja in življenja sta v zadnjem stoletju doživela velikanske spremembe!
