DZ bo na redni seji, ki se bo začela predvidoma 28. januarja, med drugim obravnaval predlog obtožbe vlade pred ustavnim sodiščem, ki sta ga vložili SDS in SNS. Predvidoma bo DZ odredil tudi parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti pri domnevnih nepravilnostih v DUTB. Zahtevo za odreditev je vložila NSi ob podpori vseh strank.
Na seji, ki se bo po dogovoru kolegija predsednika DZ začela 28. januarja, bo verjetno ena odmevnejših razprava o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Marjana Šarca, čeprav glede na napovedi poslanskih skupin predlog nima realnih možnosti za uspeh. Da bi prišla do presoje ustavnih sodnikov, jo mora namreč podpreti absolutna večina poslancev, kar pa je glede na napovedi poslanskih skupin malo verjetno.
Za vložitev predloga za ustavno obtožbo so se poslanci SDS in SNS konec lanskega leta odločili po tistem, ko je DZ zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva. Predsedniku vlade očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi ter opustitev dolžnega ravnanja.
Šarec je predlog že ocenil “bolj kot poleno pod nogami kot pa resen institut”. Napovedal je, da bo vlada poskušala uresničiti tudi to odločbo ustavnega sodišča.
Med pomembnejšimi odločitvami poslancev bo tudi odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti pri domnevnih nepravilnostih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pod zahtevo za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije so podpisani skoraj vsi oziroma 89 poslancev.
Eden bistvenih elementov delovanja preiskovalne komisije bo ugotavljanje, kako je DUTB preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom, je na predstavitvi predloga za njeno ustanovitev pojasnil poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki bo predvidoma tudi vodil komisijo. Informacije po njegovih besedah kažejo, da je bilo pri dosedanjem delovanju t. i. slabe banke več negospodarnih odločitev, vključno s kaznivimi dejanji.
Med mandatno-volilnimi zadevami je na januarski seji DZ pričakovati odločanje o kandidatu za novega varuha človekovih pravic. Predsednik republike Borut Pahor v imenovanje predlaga Petra Svetino, ki je na današnji javni predstavitvi napovedal proaktiven pristop. DZ varuha imenuje z dvotretjinsko večino vseh glasov, ki pa je Svetina za zdaj še nima zagotovljene. Glasove mu napovedujejo v LMŠ, SD, SMC, NSi, DeSUS in SAB. SDS in SNS se še nista izrekli, so se pa o njegovi kandidaturi pripravljeni pogovarjati v Levici.
Po nujnem postopku bodo poslanci odločali tudi o vladnem predlogu zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, s katerim se bo skladno z evropsko direktivo uredilo postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in koncesij za storitve.
Članice EU so morale leta 2014 sprejeto evropsko direktivo prenesti v svoje zakonodaje do 18. aprila 2016. Ker Slovenija tega ni storila, je Evropska komisija proti njej vložila tožbo in predlaga plačilo denarne kazni v višini 8.992 evrov na dan.
Poslanci bodo opravili tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o zavarovalništvu, ki bo v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, ki se je v EU začela uporabljati oktobra. Njen cilj je zagotavljanje varstva zavarovalcev in potrošnikov ne glede na distribucijske kanale.
Tudi na januarski seji bo vladna ekipa odgovarjala na vprašanja poslank in poslancev.
Kolegij predsednika DZ je sicer danes podprl tudi terminski program dela DZ za februar in okvirni terminski program za marec ter predlog rebalansa finančnega načrta DZ za letos.