»Najbolj ponosen sem, da mi je s povezovanjem uspelo v občini ustvariti sodelovanje tako med različnimi političnimi opcijami kot med občino in ljudmi. Skupaj smo ustvarili spodbudno okolje, ki je prineslo dobre rezultate na različnih področjih, od gospodarstva do izobraževanja,« je ponosen na svoje dosedanje dosežke župan občine Brežice, ki mu je za zmago v prvem krogu zmanjkalo 20 glasov.
Ste zadovoljni z rezultatom po prvem krogu županskih volitev? Zmanjkalo vam je namreč čisto malo glasov, da bi zmagali v prvem krogu. Prejeli ste namreč 49,77 odstotka glasov.
Rezultat na volitvah je bil dober, lahko pa bi bil še boljši. Na 46 od 50 volišč sem prejel največ glasov, po primerjavi števila glasov sem jih dobil celo 100 več kot leta 2014, vendar je zmanjkalo 20 glasov, da bi bila odločitev volivcev potrjena v prvem krogu. Mislim, da je kar nekaj ljudi imelo mojo zmago za samoumevno in se niso niti udeležili volitev. Zato vse vabim, da se v nedeljo, 2. decembra, podajo na volitve in mi zaupajo svoj glas.
V drugem krogu se boste pomerili z Igorjem Zorčičem (SMC). Kaj bo po vašem mnenju odločilno za zmago?
Verjamem, da bodo ljudje izbirali kandidata, ki predstavlja realen in izvedljiv program v nasprotju z obljubami o boljših časih brez vsakih argumentov. Do sedaj so mi protikandidati očitali predvsem kontinuiteto vodenja občine, da vodim občino 13 let. Menim, da bodo na volitve prišli tudi novi volivci, in verjamem, da bodo med volivci tudi nekateri, ki so v prvem krogu glasovali za kandidate, ki se niso uvrstili v drugi krog.
Če se ozremo na vaše dosedanje delo v občini, na kaj ste zares ponosni?
Najbolj ponosen sem, da mi je s povezovanjem uspelo v občini ustvariti sodelovanje tako med različnimi političnimi opcijami kot med občino in ljudmi. Skupaj smo ustvarili spodbudno okolje, ki je prineslo dobre rezultate na različnih področjih, od gospodarstva do izobraževanja. Uspelo nam je zagotoviti enakomeren razvoj mesta in podeželja, v celoti prenoviti občino, v tem času smo v vse kraje naše občine investirali 123 milijonov evrov, od tega kar 43 milijonov evrov evropskega denarja. Gradili in obnovili smo šole, vrtce, večnamenske domove, gradili infrastrukturo – vodovode, ceste, pločnike in kolesarske poti ter uresničili številne vsebinske projekte, ki so jih naši občani dobro sprejeli. To so projekti, kot je Občuti svobodo vode, za katerega je občina prejela evropska sredstva, brezplačni prevozi za starejše Sopotnik, Starejši za starejše, večgeneracijski center ipd.
V vašem programu so poudarjene spodbude gospodarstvu. Lahko postrežete s konkretnimi primeri, kakšne spodbude so to?
V občini Brežice smo pripravili in sprejeli nov temeljni prostorski akt – Občinski prostorski načrt, ki je omogočil razvojne pobude podjetnikov in kmetovalcev ter novogradnje; omogočili smo širitev 45 podjetnikom, med temi tudi graditev in kasneje širitev Term Paradiso Dobova. Občina je komunalno opremila industrijsko in obrtno cono (IPC Brezina in OC Dobova) ter tako zagotovila ustrezna zemljišča in pogoje za podjetnike. Primer dobre prakse je podjetja Kovis, ki mu je občina z ureditvijo cone omogočila primeren prostor za proizvodnjo, zaradi česar je podjetje sprejelo odločitev, da ostane v občini. Z javnim razpisom za subvencioniranje nakupa zemljišč v industrijsko-poslovni in v obrtni coni je občina v dveh letih prodala osem zemljišč, dva nova objekta sta že zgrajena, trije se gradijo, za druge pa investitorji pridobivajo gradbeno dovoljenje. Občina vsako leto prek javnega razpisa za spodbude razvoju podjetništva in krepitev kmetijstva v povezavi s turizmom (vrednost razpisa na letni ravni za podjetništvo 140.000 evrov, 118.000 evrov za razpis za kmetijstvo) sofinancira investicije v opremo, delovna mesta, nove produkte, promocijo novih produktov in storitev.
Kot kažejo podatki, ima brežiška občina močne potenciale, da se razvija na področju turizma. Kaj lahko ponudite turistu, ki zaide v vaše kraje?
V brežiški občini imamo čudovit preplet naravnih danosti in ohranjene kulturne dediščine. Poleg vrelcev termalne vode, sotočja Save in Krke so tu tudi odlične razmere za vinarstvo, ki ima pri nas stoletno tradicijo, in gre z roko v roki z dobro hrano. Del vinarske tradicije so repnice, posebnost tega koščka Slovenije. Reka Krka je primerna za različne vodne športe, na voljo so različne kolesarske in pohodniške poti, ki peljejo mimo gradov (v občini so štirje gradovi –Brežice, Mokrice, Bizeljsko in Pišece), cerkva, številnih vinogradov in turističnih kmetij. Stari del mesta je s prenovljeno glavno ulico zgodovinski biser arhitekture, vreden ogleda in sprehoda do brežiškega gradu, v katerem deluje Posavski muzej Brežice. Središče dogajanj je izjemna Viteška dvorana, namenjena najvišjim kulturnim in protokolarnim prireditvam, kot je Festival stare glasbe SEVIQC Brežice. V centru mesta je vodovodni stolp, simbol občine, za posebnost velja tudi stari most čez Savo in Krko, ki ga ta čas obnavljamo in je bil prizorišče številnih tujih filmov. Nadaljnji razvoj in nove vsebine vidimo tudi na in ob akumulacijskem jezeru ob HE Brežice.
Kolikšna je brezposelnost v brežiški občini?
Brezposelnost v obmejni občini je bila vedno nekoliko višja od slovenskega povprečja, trendi v svetu in ukrepi, ki jih izvaja občina za krepitev gospodarstva, pa so pripomogli k njenemu znižanju. Brezposelnost, ki ostaja, je predvsem strukturna, saj delavcev za tehnične poklice že primanjkuje. V času od 2014 do 2018 se je število brezposelnih v občini zmanjšalo za okoli 600 oseb, stopnja brezposelnosti v občini je septembra 2018 znašala 9,6 odstotka, medtem ko je bila v septembru 2014 14,6 odstotka. Število delovnih mest se je v tem času povečalo za okoli 300.
Kakšna je struktura prebivalstva? Je veliko mladih družin v občini?
V občini imamo tako mesto kot podeželje in na našem podeželju je delež starejših višji od slovenskega povprečja. Zato želimo z investicijami zagotoviti enako kakovostno življenje na podeželju kot v mestu, da bi bila odločitev mladih družin za življenje na podeželju lažja. Zagotavljamo dostopnost do vseh krajev z urejanjem javne infrastrukture (gradimo ceste, pločnike, kolesarske steze, vodovod, kanalizacijo), skrbimo za ohranitev mreže osmih osnovnih šol, zagotavljamo enotne cene programov vrtca in mesta v vrtcih za vse otroke, ki jih želijo starši vanje vključiti, sofinanciramo delovanje društev in programov …
Ste, kot pravite, občina s čutom za socialo. Kako to občutijo prebivalci?
Občina Brežice ponuja svojim občanom več od zakonskih obveznosti – od denarne pomoči ob rojstvu otroka do enkratnih denarnih pomoči, sredstev razpisa za pomoč ob nepričakovanih dogodkih, do subvencije za plačilo programov vrtca, za katere občina letno nameni 3 milijone evrov. Občina s pomočjo evropskih projektov skrbi za večjo kakovost življenja ranljivejših skupin, kot so mladi, starejši in invalidi.
Vaša občina leži ob slovensko-hrvaški oziroma t. i. schengenski meji. Kako se spopadate s problematiko ilegalnih migracij? Je težko?
Najhuje je bilo v letih 2015 in 2016, ko je šlo v nekaj mesecih skozi občino s 24.400 prebivalci več kot 420.000 migrantov. Takrat smo se morali v izrednih okoliščinah hitro odločati in problematiko smo začeli reševati takoj, odgovorno in s solidarnostjo – od države smo zahtevali, da sprejemni center za migrante postavi tik ob meji, da onemogoči prosto gibanje in da po nujni oskrbi ljudi tudi čim prej pošlje naprej. Po tem izrednem dogodku do sedaj večjih težav z ilegalnimi prestopi meje nismo imeli, v preteklih tednih pa so se ilegalni prestopi meje povečali. Ne vemo, kaj bo v prihodnje. Verjamem, da se leto 2015 ne more ponoviti, zato tudi nasprotujemo postavitvi sprejemno-registracijskega centra v občini. Ti centri se mi zdijo trošenje davkoplačevalskega denarja, saj se je izkazalo, da policija tudi skupine ljudi, ki ilegalno prestopijo mejo, uspešno obravnava v sklopu svojih objektov in zmogljivosti.
Kako vaša občina na splošno sodeluje z državo? Vam država prihaja naproti pri projektih ali vam oblast bolj nagaja?
Večina slovenskih občin je v preteklih štirih letih močno občutila mačehovski odnos države oz. tedanje vlade, ki je znižala sredstva občinam ter nam hkrati naložila večja bremena in naloge. Država npr. sklene sporazum za višje plače zaposlenim v vrtcih, ki jih plačuje občina, vendar nameni občinam manj sredstev za izvajanje vseh nalog. Primer takšnega odnosa je tudi projekt graditve hidroelektrarn na spodnji Savi. V občini še vedno ni urejena zaščita naselij pred poplavami, saj država odlaša z graditvijo HE Mokrice, ki bi morala biti končana že v letu 2017, zdaj aktualni datum je leto 2022. Pred posodobitvijo letališča Cerklje ob Krki je bil z ministrstvom za obrambo sklenjen sporazum o sofinanciranju vlaganj v lokalno infrastrukturo, vendar se tudi v tem primeru država nenehno izogiba svojim obveznostim. Poleg vsega naštetega imajo naši občani, ki živijo tik ob meji, v sezoni zaradi prometnih zastojev na schengenski meji skoraj onemogočen dostop do domov in služb. Očitno je, da država varčuje, ko gre za ljudi ob meji, medtem ko sosednje države svoja obmejna območja krepijo. Po moji oceni je uspešno sodelovanje občine z Direkcijo RS za infrastrukturo, saj po dogovoru ob obnovi državnih cest občina gradi oz. ureja kolesarske steze in pločnike.
Prebrala sem, da je v brežiški občini bogato društveno življenje. Koliko društev imate? S čim vse se ukvarjajo vaši občani?
Po podatkih imamo v občini že več kot 300 društev, med najaktivnejšimi so prostovoljna gasilska društva, kulturna društva, društva s področja sociale in zdravstva pa tudi športna in turistična društva. Društva in prostovoljci so pomemben dejavnik razvoja tako krajev kot občine.
Kaj bo vaša prvi projekt, če boste znova izvoljeni?
Prvi projekt oz. projekti bodo tisti, za katere je občina pridobila gradbeno dovoljenje, in tisti, za katera so pridobljena evropska sredstva. Konkretno je to vrtec pri OŠ Artiče, nadaljevanje graditve kolesarskih stez, pločnikov in vodovodov ter nadaljevanje vsebinskih projektov, ki so jih ljudje dobro sprejeli – Občuti svobodo vode, mestni javni promet ipd.
