-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Kmetje z območja ob Dravi opozorili na škodo zaradi poplavljanj

Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki Dravi iz občin Duplek, Starše in Hajdina so se organizirali v civilno iniciativo, preko katere bodo poslej izražali nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave reke, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča. Od pristojnih v državi pričakujejo ukrepe.

Kot je povedal vodja civilne iniciative Silvo Drevenšek, se poplave na območju Drave pojavljajo vse bolj pogosto, zadnje čase že skoraj na dve ali tri leta, zlasti na območju med Mariborom in Ptujem, pa tudi pod jezom v Markovcih do hrvaške meje. Pri tem voda poplavi več kot tisoč hektarjev najbolj rodovitnih polj, lastnikom pa povzroči škodo, ki jim je nihče ne povrne.

“Zaradi tega smo se odločili organizirati, saj želimo zaščititi interese lastnikov in najemnikov zemljišč, ne glede na njihovo velikost. Če nam bo uspelo opozoriti odgovorne, bo to koristno tudi za vse ostale prebivalce ob Dravi,” je prepričan Drevenšek, ki je napovedal, da bodo v najkrajšem času skupaj sklicali vse odgovorne, od kmetijskega ministrstva do upravljavcev voda in Dravskih elektrarn Maribor.

V načrtu imajo tudi pripravo predloga zakona, s katerim bi bili lastniki zemlje na stalnem poplavnem območju, vse dokler sanacija območja Drave ne bo opravljena, deležni odškodnin. Z njo bi si povrnili škodo, kot pravi Drevenšek, pa gre pri tem za majhne zneske. Kot pa je poudaril, njihov cilj nikakor ni priti do odškodnin, pač pa predvsem sanacija reke.

Kmetje s tega območja od države tudi pričakujejo, da bo odškodnino za škodo, ki se pojavlja ob reki, terjala od sosednje Avstrije, saj tamkajšnji upravljavec hidroelektrarn po njihovem mnenju prav tako nosi del odgovornosti. Drava je po njihovem mnenju potrebna poglobitve, za kar bi Slovenija morala dobiti evropski denar, so še prepričani v civilni iniciativi.

Po besedah Dragice Zadravec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor klimatske spremembe napovedujejo še več poplavnih dogodkov, že zdaj pa je prizadetost posameznih kmetij na teh območjih velika. Na kmetijskih površinah nastaja škoda zaradi erozije tal in naplavnih nanosov, odpravljanje posledic pa kmetom povzroča še dodatne stroške, saj morajo navoziti novo zemljo, poravnavati zemljišča, gnojiti in odstranjevati naplavine.

Medtem ko škoda na celotnem območju njihovih občin še ni v celoti ocenjena, pa je po besedah kmeta Franca Žunkovca samo na območju Zlatoličja bilo poplavljenih okoli 150 hektarjev zemljišč, voda je zalila krmo za živino, uničila je ceste, po katerih kmetje zdaj sploh ne morejo do svojih njiv, kar deset hektarjev zemlje je trenutno neuporabne za uporabo, saj je zemljo od tam skoraj v celoti odneslo.

Kmetje, med njimi tudi Marjan Kramberger iz Dupleka, se sprašujejo, kako je mogoče, da Drava zadnja leta na njihovem območju začenja poplavljati že pri pretoku 1500 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko nekoč tudi pretok okoli 2000 kubičnih metrov ni povzročal škode. Vse to njihovem mnenju kaže na to, da se je Drava zarasla in je slabše pretočna.

“Zahtevamo, da se nam škode zaradi poplave povrnejo, saj si nismo mi izmislili Nature ali razlivnega območja prav na naših njivah. Potrebno je povečati pretočnost Drave, je dejal Kramberger, ki zahteva čim hitrejše odgovore stroke.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine