-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Vlada prihodnji teden v ločena pogajanja s sindikati javnega sektorja

Vlada bo prihodnji teden začela ločena pogajanja o stavkovnih zahtevah s skupinami sindikatov javnega sektorja, v ponedeljek se sestane s Počivavškovo skupino, Svizom in zdravstvenima sindikatoma. Do njihovih napovedanih stavk v začetku decembra za dogovor ostaja še mesec dni časa. S policisti, ki stavko že nadaljujejo, pa se bodo srečali v sredo.

Vladna pogajalska skupina, ki se je dober mesec po nastopu vlade sredi oktobra prvič sešla s sindikati, ki so stavkovne zahteve postavili že prejšnji vladi, je zagovarjala skupna pogajanja z vsemi skupinami. Na torkovem srečanju pa so se na zahtevo sindikalne strani dogovorili, da bodo pogajanja odslej potekala ločeno.

Ločeno so se sicer že pred tem sestali s policijskima sindikatoma, s katerima bodo pogovore nadaljevali v sredo. V ponedeljek pa se bodo ob 14. uri sestali s predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ob 16. uri s koordinacijo stavkovnih odborov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, ter ob 18. uri s predstavniki Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Za ob enakih terminih so ločena srečanja s temi skupinami dogovorjena tudi za torek. Intenzivna pogajanja naj bi se nadaljevala tudi po torku. Pričakovati pa je, da bodo pred dokončnim dogovorom predstavniki sindikatov, ki bodo posamezne rešitve za panožne pogodbe dogovorili ločeno, z vladno pogajalsko skupino spet vsi sedli za skupno mizo, da se dogovorijo o rešitvah, ki se bodo nanašale na splošno kolektivno pogodbo za javni sektor.

 

Za Počivavškove sindikate pomemben tudi dogovor o odpravi osemodstotnega znižanja plačnih razredov

Skupina sindikatov pod Počivavškovim vodstvom je med lani decembra postavljene stavkovne zahteve uvrstila odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in hkratno odpravo anomalij, ki so nastale zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest. Zahtevali so tudi začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov, ki je bilo uveljavljeno v zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012.

Splošen dvig plačnih razredov, kot ga zahtevajo sindikati in bi veljal tudi za zaposlene, ki niso zastopani v Počivavškovi koordinaciji, je po podatkih, ki jih je pridobila STA, aktualna vlada ocenila na 276 milijonov evrov.

Vlada je v svojem predlogu sindikalni strani ponudila, da bi večini zaposlenih nad 26. plačnim razredom dvignili plače za dva plačna razreda, za tri pa tistim z magisterijem znanosti, doktoratom in specializacijo. Iz zvišanja bi izvzeli zdravnike, funkcionarje, direktorje, ravnatelje in pooblaščene uradne osebe.

Prvotni predlog aktualne vlade sicer v nasprotju s tistim iz marca, ko so bila pogajanja s prejšnjo vlado prekinjena, ni vključeval dviga plač za zaposlene do 26. plačnega razreda, kar je bilo za predstavnike sindikatov nesprejemljivo, a ga je vlada nato dopolnila in zanje predlagala dvig za en plačni razred.

Prav tako je vlada na enem od nedavnih srečanj pristala na pogovore o formuli za vrnitev omenjenih osmih odstotkov, za kolikor so bili plačni razredi znižani v času krize. Kot je pojasnil Počivavšek, so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine. Vlada sicer vrnitev osmih odstotkov ocenjuje na približno 390 milijonov evrov.

 

Sviz za ovrednotenje razredniškega dela in višji regres za najnižje plačane

V Svizu so zvišanje plač za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, in sicer za dva do tri plačne razrede, zahtevali zaradi njihovega zaostajanja za plačami drugih primerljivih poklicev v javnem sektorju. Te njihove zahteve je vlada obravnavala znotraj splošnega dviga plačnih razredov, ki je za celoten javni sektor ocenjen na 276 milijonov evrov, pristala pa je tudi na dvig možnosti napredovanja za en plačni razred.

Za ustrezno ovrednotenje razredniškega dela, ki ga je zahteval Sviz, vlada predlaga uvrstitev razrednikov za še en plačni razred višje. Ukrep je ocenila na 14 milijonov evrov.

Med odprtimi vprašanji denimo ostajajo plače za raziskovalce na inštitutih in strokovne sodelavce na univerzah ter datum uveljavitve posameznih zvišanj. Prav tako se bo morala vladna stran s Svizom dogovoriti o njihovi zahtevi za višji regres za letni dopust za vse z minimalno ali nižjo osnovno plačo.

 

Zdravstvena sindikata nekaj zahtev postavila na novo

V omenjenih zdravstvenih sindikatih, kjer opozarjajo na težavne razmere v zdravstvu in odhajanje zdravstvenih delavcev, so ob januarski napovedi stavke poleg dviga plač in odprave varčevalnih ukrepov med drugim zahtevali še uveljavitev kadrovskih standardov in normativov ter višje plačilo dela ponoči, ob nedeljah in na praznik.

Kot je konec oktobra pojasnil predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič, so marca pristali na dvig plač za zaposlene do 26. plačnega razreda le za en razred, ker je bila vlada tik pred odstopom, sedaj pa bodo vztrajali pri dvigu za dva.

V primerjavi z januarskimi zahtevami pa so v sindikatu dodali še nekatere, in sicer še višje plačilo nočnega, nedeljskega in prazničnega dela ter dodatno zahteve po zvišanju še nekaterih drugih dodatkov, denimo za delo popoldne, v deljenem delovnem času in preko polnega delovnega časa.

Dodatno povišanje plač na zahtevo obeh zdravstvenih sindikatov v primerjavi z zahtevami po splošnem dvigu plač drugih sindikatov bi po vladni oceni pomenilo še dodatnih približno 65 milijonov, vsi zahtevani dodatki pa približno 200 milijonov evrov.

 

Policisti stavko že nadaljujejo

Predstavniki policijskih sindikatov pa med drugim zahtevajo ponovno vzpostavitev razmerij, ki so bila porušena z dvigom plač nekaterim skupinam v letu 2017. S stavkovnim sporazumom leta 2016 sta policijska sindikata namreč z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače, a so bila leto pozneje v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri drugih pooblaščenih uradnih osebah.

Obenem pa zahtevajo tudi posebno nagrado za vsako leto opravljenega dela, nadomestilo za dolžnost ukrepanja ob vsakem času, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah in odpravo anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju.

Policisti sicer od 1. oktobra nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 12. februarja, nato pa sredi marca zamrznili.

Drugi sindikati stavkovne aktivnosti načrtujejo v začetku decembra. Sviz je stavkovne dni napovedal za 4., 5. in 6. december, Počivavškova skupina sindikatov bo stavko začela 4. decembra, omenjena zdravstvena sindikata pa sta jo napovedala za 5. december.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine