Dejan Židan (rojen 1967) bo danes ponovno izvoljen za predsednika SD, ki je finančno največji bolnik med strankami. V letošnje leto je ta stranka vstopila s 756.341 evrov minusa, v katerem je tudi okoli 120.000 evrov neplačanih računov za volilne kampanje za volitve pred štirimi in celo osmimi leti. Židan je edini kandidat za predsednika na kongresu, ki bo potekal v Bukovici pri Novi Gorici.
Pahorja Židan ni dosegel, je pa Kocijančiča
Zgodovinsko gledano je celo slab. Rešilo je Židana najbrž, ker so med strankami, ki so zadnja leta sestavljale vlado, edini popravili rezultat, prehiteli pa so na volitvah tudi konkurentko na levici, ki je bila zadnja leta v opoziciji, Levico Luke Mesca. Borut Pahor je, ko je vodil SD, vsakič dosegel več kot deset odstotkov na volitvah poslancev. Slabše kot Židan pa se je leta 1996 odrezal Janez Kocijančič z vsega devetimi odstotki. Židan, ki je prvi predsednik SD v zgodovini, ki ni bil član zveze komunistov, je popravil rezultat, ki so ga dosegli pred štirimi leti, ko je tik pred volitvami z vrha odletel Igor Lukšič. Lukšič se kot kandidat na evropskih volitvah pred tem ni izkazal. Židan je po odstopu Lukšiča postal vršilec dolžnosti predsednika SD, za pravega predsednika je bil izvoljen že po volitvah. Brez konkurentov so bili na kongresih pred volitvami izvoljeni Janez Janša (SDS), Marjan Šarec (LMŠ), Miro Cerar (SMC), Luka Mesec (Levica), Matej Tonin (NSi) in Karl Erjavec (DeSUS). Po volitvah pa, denimo, Marjan Podobnik (SLS). Pri Židanu bi lahko bilo tudi napeto. Rezultat, ki ga je dosegel na volitvah poslancev, namreč ni bil izstopajoč.
Brez protikandidata bo na kongresu tudi relativno mladi glavni tajnik Dejan Levanič (1981). Nekoliko bolj napeto bo pri izbiranju podpredsednika in podpredsednice, kjer so po trije kandidati.
Lokalne težave SD z neplačanimi računi
Za podpredsednico kandidirajo evropska poslanka Tanja Fajon (1971), šefica ženskega foruma Martina Vuk (1979) in pravosodna ministrica Andreja Katič (1969). Za podpredsednika pa poslanec Matjaž Nemec (1980), Marko Polič (1946) in minister Jernej Pikalo (1975). Kongres bo tik pred začetkom uradne volilne kampanje za lokalne volitve. Na zadnjih volitvah občinskih svetnikov je SD volilo za odtenek manj kot deset odstotkov volivcev in je bila tretja najuspešnejša stranka, za SDS in SMC. Po številu izvoljenih županov pa je končala celo na drugem mestu za SLS. Temen madež pa je ostal, ker – kot mariborski župan Andrej Fištravec – za kampanjo niso poravnali pomembnega dela računov. Več o tem najdete tukaj. Lokalne volitve so posebnost, ker tam poslovanja največjih strank ne preveri računsko sodišče in zato z neplačilom računov v SD niso veliko tvegali. Da računov niso plačali, sem javnosti razkril po preverjanju finančnih poročil s serijo člankov. Vse račune so poravnali vsakič po parlamentarnih volitvah, ko revizorji poslovanje večjih strank pozorno preverijo. Da so račune plačali, kaže tudi grafika o finančnem poslovanju SD, ki je v minuse zašla predvsem v letih, ko so bile parlamentarne volitve. Izjema so bile le predčasne volitve konec leta 2011, minus je takrat nastal že leto prej:
V težave SD seveda ni zašla le zaradi visokih stroškov kampanj. Rdeče številke so posledica visokih stroškov in slabih rezultatov na volitvah, ki so jim znižali prihodke, stranka pa ni odpustila množice ljudi, ki jih zaposluje.
Denar iz občin, pomemben vir članarine
Lani so imeli le še za tretjino prihodkov v primerjavi z letom 2008, že nekaj časa pa več dobijo iz dotacij občin kot iz dotacij države. Posebnost SD je, da ima ob SDS Janeza Janše največ prihodkov iz članarin, kar kaže, da gre za resno in dobro organizirano stranko, ki ima še iz prejšnjega sistema tudi precej nepremičnin, ki jih oddaja, zato ima nenavadno visok delež prihodkov označenih kot “drugo”, ki jih preostale stranke skoraj nimajo. Podatki o padanju prihodkov v zadnjem desetletju so takšni:
Bolj napet spopad kot za vrh stranke, kjer bosta ostala Židan in Levanič, bo za sedeže v predsedstvu stranke. Za deset članic predsedstva je 41 kandidatk, za deset članov pa kar 54. Za članico predsedstva kandidirata iz starejše garde Sonja Lokar (1948), iz novejše pa Dominika Švarc Pipan (1978). Podobno je med kandidati za člane predsedstva podpredsednik Zveze borcev Marjan Križman (1953), med mlajše pa spada nekdanji glavni tajnik Boris Jauševec (1976) ali še deset let mlajši Jernej Štromajer (1987).
