-1.9 C
Ljubljana
nedelja, 24 novembra, 2024

Prejemnika Nobelove nagrade za mir sta Mukwege in Murad

Prejemnika letošnje Nobelove nagrade za mir sta kongovski zdravnik Denis Mukwege in jazidka Nadja Murad, ki opozarjata na spolno nasilje nad ženskami v konfliktih.

Denis Mukwege

Kongovski ginekolog se je rodil leta 1955 v zadnjih letih belgijskega kolonialnega vladanja. Kmalu po osamosvojitvi leta 1960 je oblast prevzel diktator Mobutu Sese Seko, ki so ga z oblasti vrgli leta 1997, nakar se je državljanska vojna še okrepila. V prihodnjih letih je zaradi nasilja in bolezni, ki so izbruhnile ob tem, umrlo pet milijonov ljudi.

Leta 1999 je Nobelov nagrajenec v prestolnici kongovske province Južni Kivu ustanovil bolnišnico Panzi, v kateri so do danes pomagali že okoli 50.000 žrtvam spolnega nasilja v državljanski vojni v DR Kongo. Mukwege je eden od redkih zdravnikov na vzhodu države, ki lahko izvaja rekonstrukcijske operacije žensk, ki so v nasilju utrpele poškodbe.

Zaradi njegovega dela je bilo večkrat ogroženo tudi že njegovo življenje. Pred nekaj leti je preživel poskus atentata, potem ko je v govoru v Združenih narodih kritiziral nasilje oboroženih skupin. Kritičen pa je bil tudi do političnih vodstev DR Kongo in Ruande ter mednarodne skupnosti, da neuspešno ukrepajo proti množičnim posilstvom.

Za svoje delo je prejel že več nagrad, med drugim leta 2014 nagrado nagrado Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament.

 

Nadja Murad

Muradova se je rodila leta 1993 v vasi Kočo na severu Iraka, kjer je živela mirno življenje. Vendar pa so avgusta 2014 pripadniki skrajne skupine Islamska država (IS) vdrli v njeno vas in jo skupaj z več dekleti ugrabili.

Kmalu za tem so jo odpeljali v Mosul, ki je bila prestolnica IS v Iraku. Tam je bila žrtev posilstev, mučenja in nasilja. Tako kot številna druga dekleta so jo prisilno poročili s pripadnikom IS.

Po treh mesecih v ujetništvu ji je uspelo pobegniti z neko muslimansko družino. S ponarejenimi dokumenti je odšla v iraški Kurdistan, kjer se je v begunskih taboriščih pridružila več tisoč razseljenim jazidom. Tam je izvedela, da je IS ubila šest njenih bratov in mater.

Ob pomoči organizacije, ki pomaga jazidom, se je nato pridružila svoji sestri v Nemčiji, kjer zdaj živi. Skupaj z drugo žrtvijo nasilja IS Lamijo Adži Bašar zdaj vztrajno opozarja na dogajanje v Iraku. 3000 jazidk, ki jih je ugrabila IS, namreč še vedno pogrešajo.

Prejela je že več različnih nagrad, skupaj z Bašarjevo leta 2016 tudi nagrado Saharov. Je tudi ambasadorka dobre volje ZN, ki zastopa žrtve trgovine z ljudmi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine