Piše: C. R., STA
V ruskih zračnih napadih na Ukrajino je bilo ponoči ranjenih več ljudi. Po navedbah ukrajinskih oblasti je bila v napadu z raketo na mesto Harkov poškodovana večstanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih osem ljudi. Medtem sta bili v ukrajinskih napadih na Rusijo med drugim zadeti tovarna fosfatov in jeklarna na severu države.
Ob tem je bilo v mestu Harkov tudi v napadu z droni poškodovanih več ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih ukrajinske zračne obrambe je Rusija ponoči poleg rakete uporabila tudi nekaj več kot 100 dronov. Od tega jih je ukrajinska obramba 93 sestrelila ali prisilila k pristanku z motenjem radijskega signala.
Medtem so ukrajinski droni povzročili škodo v Rusiji. Cilj napadov sta bili ruski pristanišči ob Baltiku Primorsk in Ust-Luga, so sporočile regionalne oblasti. Po njihovih navedbah je ruska obramba na tem območju sestrelila 36 dronov. Ukrajinski spletni portal Exilenova je po navedbah dpa poročal, da so v pristaniščih, ki so pomembna za ruski izvoz nafte, izbruhnili požari.
Poleg tega sta bila v ukrajinskih napadih zadeti tovarna fosfatov in jeklarna v mestu Čerepovec v severni ruski regiji Vologda. Guverner regije Georgij Filimonov je poročal o skupno osmih napadih.
Tovarna fosfatov Apatit je pomembna za rusko proizvodnjo gnojil in eksplozivov. Jeklarna, ki pripada koncernu Severstal, pa je po napadu sporočila, da ni utrpela resne škode in obratuje naprej.
Bloomberg: Ukrajina na pragu finančne tragedije
Trenutno ima Kijev sredstva za kritje stroškov le do junija.
Ukrajina tvega, da bo ostala brez sredstev za financiranje obrambe pred oboroženo agresijo Kremlja, saj vrsta dejavnikov ogroža desetinke milijard evrov pomoči ključnih donatorjev.
Po ocenah, ki so jih z Bloombergom delili neimenovani ukrajinski in tuji uradniki, ima Kijev zaenkrat dovolj sredstev za kritje stroškov samo za dva meseca – torej do junija.
Med glavnimi grožnjami so madžarski veto na posojilo Evropske unije v višini 90 milijard evrov, spori glede zadnjega paketa pomoči Mednarodnega denarnega sklada ter zmanjšanje dobave orožja s strani držav članic Nata.
Predsednik Ukrajinske nacionalne banke Andrej Pyshnyj je nedavno poudaril, da bi lahko regulator v najslabšem primeru, če ne bi bilo mednarodnega financiranja, ponovno uvedel neposredno kreditiranje Ministrstva za finance. Ta sredstva bodo namenjena izplačilu plač vojakom in javnim uslužbencem ter zagotavljanju ključnih javnih storitev.
Rusija služi zaradi vojne z Iranom
Težave s financiranjem ukrajinske obrambe se zaostrujejo, saj Rusija zaradi rasti svetovnih cen nafte, ki jo je povzročil konflikt z Iranom, pridobiva dodatne proračunske prihodke. Razmere na Bližnjem vzhodu prav tako odvračajo vojaške vire ZDA in pozornost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer se diplomatska prizadevanja za mirno rešitev vojne v Ukrajini potiskajo v ozadje.
Spomnimo, da so ZDA po Trumpovem vrnitvi v Belo hišo zmanjšale financiranje vojaške pomoči Kijevu in nakup orožja prenesle na ramena evropskih držav. Hkrati pa ostajajo razmere v Evropi izredno zapletene.
Načrti za odobritev evropskega posojila Ukrajini so se prekrižali, potem ko je madžarski premier Viktor Orbán napovedal, da bo blokiral dodelitev pomoči, dokler Ukrajina ne bo ponovno omogočila tranzita ruske nafte po naftovodu »Družba«. Ta je bil poškodovan zaradi napada ruskih sil. Usoda posojila bo verjetno ostala negotova vsaj do volitev na Madžarskem 12. aprila.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po drugi strani dejanja Budimpešte že označil za izsiljevanje. V svojem sporočilu na Telegramu je poudaril, da Kijev upa na »alternativno rešitev, ki bo omogočila dostop do teh sredstev«, sicer se bo »vojska soočila s pomanjkanjem sredstev«.
Predsednik je opozoril, da bo pomanjkanje sredstev negativno vplivalo na proizvodnjo različnih vrst brezpilotnih letal in nakup sistemov zračne obrambe, ki so ključnega pomena za nadaljevanje vojaških operacij.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Kijevu zagotovila, da bo EU Ukrajini »tako ali drugače« odobrila posojilo. Vendar zaenkrat ni nobenih znakov, da bi se to zgodilo.
Situacijo še dodatno zapletajo težave pri pogajanjih o dodatnem financiranju Ukrajine v višini 30 milijard evrov, ki ga je EU upala pridobiti od drugih držav, zlasti od držav »velike sedmerice«.
Poleg tega ima Kijev težave z izpolnjevanjem obveznosti iz zadnjega programa posojil MDS v višini 8,1 milijarde dolarjev, ki je bil odobren prejšnji mesec. Ukrajinski poslanci še vedno niso sprejeli sprememb davčne zakonodaje, ki jih zahteva MDS in ki bi omogočile nadaljnja izplačila.
Po ocenah ukrajinskih oblasti bo letos za nakup ameriškega orožja potrebnih 15 milijard dolarjev. Skupaj bo Ukrajina v letu 2026 potrebovala 52 milijard dolarjev tuje pomoči.
Po besedah predsednika finančnega odbora Verhovne rade Danila Getmantseva se lahko Ukrajina, če se bo sedanja finančna kriza nadaljevala, že aprila sooči s »finančno tragedijo«.
