Piše: dr. Metod Berlec
Po 99,98 odstotka preštetih glasov je med vodilnima Gibanjem Svoboda in SDS trenutno 7.951 glasov razlike. Poleg Svobode in SDS so se v državni zbor uvrstile še liste NSi, SLS in Fokus, SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca. Veljavne glasovnice je oddalo 1.166.438 od skupno 1.695.220 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila 69,45-odstotna. Za končne rezultate bo treba počakati še izid glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP), ki ga bodo volilnih organi ugotavljali čez teden dni. A glasovi iz tujine na končni izid volitev praktično ne bodo vplivali, saj jih je premalo.
Lahko pa vpliva dejstvo, da je na volitvah prišlo do številnih nepravilnosti na kar najbolj odločno opozarjajo v SDS. Zato je ta stranka na volilne komisije sedmih volilnih enot naslovila ugovore zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov na volitvah v DZ RS. Predlagajo, da se izid predčasnega glasovanja na 24 voliščih ne upošteva, volitve na treh nedeljskih voliščih pa ponovijo. Demokrati pa so se pritožili na delo komisij v 4. in 7. volilni enoti. V tem primeru, da se izid predčasnega glasovanja na 24 voliščih ne upošteva, bi zmagala SDS.
Če primerjamo rezultate volitev leta 2022 in leta 2026, ugotovimo, da smo priča občutnemu padcu podpore strankam vladajoče koalicije GS, SD in Levica ter krepitvi strank desne sredine pod vodstvom SDS. Leta 2022 je Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba podprlo 410.769 volivcev (34,45 odstotka, dobili so 41 mandatov), tokrat 333,941 volivcev (28,63 % oz. 29 mandatov). Leta 2022 je stranko SD podprlo 79.709 volivcev (6,69 % oz. 7 mandatov), tokrat 78.294 volivcev (6,71 % oz. 6 mandatov). Leta 2022 je stranko Levica podprlo 53,234 volivcev (4,46 % oz. 5 mandatov), tokrat je skupaj z Vesno dobila 65.073 glasov (5,58 oz. 5 mandatov). Stranke vladajoče leve koalicije so leta 2022 dobile 53 mandatov, tokrat 13 manj. Skupaj so jih zbrale samo 40. Do absolutne večine jim manjka kar 6 mandatov.
Na drugi strani je največja opozicijska stranka SDS, ki jo je leta 2022 volilo 279.897 volivcev (23,48 % oz. 27 mandatov), tokrat pa 325.990 volivcev (27,95 % oz. 28 mandatov). Se pravi, da je SDS pod vodstvom Janeza Janše tokrat dobila dobrih 46.000 glasov več, kar je največ v vsej njeni politični zgodovini. Nova Slovenija je leta 2022 dobila 81.794 glasov (6,86 % oz. 8 mandatov), tokrat pa skupaj s SLS in Fokusom Marka Lotriča 108.379 glasov (9,29 % oz. 9 mandatov). Povezovanje z manjšima parlamentarnima strankama se je vsekakor splačalo, ker bi v nasprotnem primeru desna sredina izgubila nekaj odstotkov glasov. Demokrati Anžeta Logarja so dobili 78.028 glasov (6,69 % oz. 6 mandatov) in stranka Resni.ca 64.371 glasov (5,52 % oz. 5 mandatov). Se pravi, da ima SDS skupaj s NSi, SLS in Fokusom 37 mandatov, če bi k njim potencialno prišteli še Demokrate, pa 43 glasov.
Tako razdrobljen parlament pomeni, da bo oblikovanje nove vlade izjemno zahtevno. Ne leva koalicija ne desnosredinske stranke nimajo dovolj mandatov za večino, zato bosta obe strani neizogibno odvisni od dveh novih parlamentarnih akterjev – Demokratov in Resni.ce. Obe stranki imata desnosredinski gospodarski program, a hkrati veliko zadržanost tako do Goloba kot do Janše. Pri obeh strankah obstaja tveganje, da bi z vstopom v levo vlado povzročili notranje napetosti ali celo razpad. Vsekakor bo priložnost za sestavo nove vlade prvi dobil Golob, ali bo vlado tudi sestavil, pa je že drugo vprašanje.
