Piše: dr. Matevž Tomšič
Nedavno razkritje posnetkov pogovorov med vidnimi predstavniki Gibanja Svoboda, v katerih igra glavno vlogo nekdanja generalna sekretarka te stranke Vesna Vuković, v vsej svoji brutalnosti razkriva to, kar smo v bistvu že vedeli. V svojem primitivnem besedovanju, v katerem mrgoli psovk oz. žaljivk, ki ne letijo samo na politične nasprotnike, ampak tudi na strankarske kolege, nam v vsej svoji škandaloznosti na ogled postavi način delovanja največje vladne stranke in s tem vladajoče koalicije kot celote; delovanja, ki ga opredeljujejo podreditev vseh relevantnih institucij, brezsramna zloraba le-teh v politične namene in pogreznjenost v koruptivne posle.
Verodostojnosti teh posnetkov, ki jih je objavil za zdaj še anonimni žvižgač, sicer ni mogoče v popolnosti potrditi. V »svobodi« so po nekaj dneh zmede spravili na dan, da gre pri njih za ponaredek, za produkt umetne inteligence. In po pričakovanju obtožili opozicijo, da stoji za tem. Seveda za to niso navedli nobenih dokazov. Bistveno več je znakov, ki potrjujejo, da so posnetki avtentični. Nekateri so to cinično utemeljevali, da takšnega bizarnega diskurza nobena umetna inteligenca še ni zmožna imitirati.
V najodmevnejšem pogovoru Vukovićeva razpravlja s poslanko Tamaro Vonta o razvpiti preiskovalni komisiji, ki naj bi se ukvarjala s spornim financiranjem političnih strank. Pri tem jasno pove, da je njen namen kriminalizacija političnih nasprotnikov – konkretno Janeza Janše. In Vonta, ki je kasneje postala predsednica komisije, je le-to spremenila v nekakšno mini inkvizicijo. Pri čemer ni ostala samo pri obračunavanju z Janševo stranko in »njenimi« mediji, ampak se je lotila tudi manjše opozicijske stranke, tj. Nove Slovenije. Zaslišanja ljudi, ki so bili poklicani kot priče, so spominjala na montirane procese v komunističnih časih.
S tem se je potrdilo to, kar je povedala že prva predsednica te komisije, izobčena nekdanja poslanka »svobode« Mojca Šetinc Pašek, namreč da njen namen ni bil razkrivanje dejanskih nepravilnosti, ampak politični obračun. A razkrilo se je še več. Na podlagi posnetkov je jasno, da je imela generalna sekretarka največje vladne stranke dostop do zaupnih podatkov (osebnih podatkov določenih oseb, poslovnih skrivnosti določenih medijskih podjetij), ki jih je zbrala komisija, čeprav ni imela nobenih pooblastil za to. Kar je samo po sebi kaznivo dejanje. Pri tem je zelo povedno, da je eden od strokovnih sodelavcev komisije nekdanji tesen novinarski kolega te sekretarke, ki je bila tedaj, ko je bila na funkciji, ena glavnih političnih odločevalk v državi.
Ta epizoda kaže na obseg zlorab političnih in drugih institucij, ki jih prakticira aktualna vladajoča garnitura. Zgodila se je ugrabitev države, kakršni še nismo bili priča v zgodovini samostojne Slovenije. To je bil pravi namen »depolitizacije«, ki jo je zahteval Robert Golob. Spraviti vse ključne institucije pod svoj nadzor. Že prej je imela leva politična opcija prevladujoč vpliv na represivni aparat, medije, šolstvo, kulturo. Sedaj pa je obvladovanje neposredno in se ga sploh več ne skriva. Posledica tega je radikalna instrumentalizacija. Tako policija in tožilstvo preganjata opozicijske poslance, ki so v okviru komisije za nadzor nad obveščevalnih službami zgolj opravljali svoje delo. Na drugi strani pa so tisti, ki so povezani z oblastjo, od Zorana Jankovića do Dušana Smodeja, nedotakljivi in očitno »nad zakonom«.
Vse to »pokriva« medijska cenzura. Nekateri osrednji mediji poročajo tako, kot se to počne v Putinovi Rusiji ali kot se je počelo v Miloševićevi Srbiji. Tako, da širijo narative oblastnikov. Tudi ob objavi zgoraj omenjenih posnetkov sta bili obe glavni televiziji, in še marsikdo drug, kar nekaj časa tiho. A dandanes tega ni mogoče prikrivati v nedogled. Umazanija prej ali slej priplava na površje.
