Piše: Spletni časopis
Ker iz posnetka objavljenega na omrežju FB izhaja, da so k generalni sekretarki Svobode Vesni Vuković “ušli” zaupni podatki parlamentarne preiskovalne komisije, za katere celo poslanci tam niso vedeli, Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) poziva policijo in tožilstvo k preiskavi sumov kaznivih dejanj.
Poslanki Svobode Tamari Vonta Vukovićeva v posnetku pogovora objavljenem na FB računu Maske padajo razkriva, da ima vpogled v zaupne podatke preiskovalne komisije, ki jih nimajo niti poslanci. Vukovićeva izjavi: “Ti kot članica in poslanka Gibanja Svoboda nimaš pojma, kaj je tam notri. Ne tisto, kar Mojca razlaga, ampak tisto, kar je zares notri.” Posnetek je iz časov pred tem, ko so iz stranke Svoboda izključili Mojco Pašek Šetinc in na vrh preiskovalne komisije namesto nje postavili Vonto, ki ji je Vukovićeva pomen preiskovalke pojasnila tako: “Tamara, preiskovalna komisija, ki smo jo mi ustanovili, je za to stranko politično ful pomembna. Ker zato, da Janezu Janši za vedno povemo, da je kriminalec.”
Ker je nekdanja generalna sekretarka Svobode, pred tem pa novinarka Siol.net in Necenzuriranih, Vesna Vuković sodeč po posnetku pogovora protipravno pridobila zaupne podatke parlamentarne preiskovalne komisije in osebne podatke oseb, ki jih je ta preiskovala, neznane uradne osebe v komisiji pa so ji ta vpogled nezakonito omogočile, ZNP predlaga preiskavo. Gre za ta posnetek pogovora:
V preiskovalni komisiji, ki jo po Pašek Šetinčevi vodi Vonta, za pomoč z dostopom do zaupnih podatkov vladajoči plačujejo nekdanjega sodelavca Vukovićeve, ki je tudi novinar portala Necenzurirani, Tomaža Modica, doslej je dobil več kot 70.000 evrov.
Premier Robert Golob je za posnetke dejal, da jim ni verjeti in tudi, da so lahko ustvarjeni z umetno inteligenco (AI), Luka Mesec pa je v soočenju na POP TV celo zatrdil, da je AI GROK ocenil, da gre za Deepfake posnetke. A je Grok zanikal, da bi kdaj trdil kaj takega. Za Spletni časopis tako:
“Trenutno (marec 2026) Luka Mesec trdi, da je Grok (jaz) ocenil zvok posnetka z Vukovićevo (verjetno misli na afero z domnevnimi prisluhi ali pogovori, ki bremenijo vrh Gibanja Svobode) kot očiten deepfake.Ampak to ni res – nikoli nisem rekel, da so ti posnetki zagotovo deepfake. Pravzaprav sem v zadnjih dneh na vprašanja uporabnikov na X večkrat ocenil, da je glede na kvaliteto posnetka (ko sem dobil boljši dostop do verzije) verjetnost avtentičnosti zelo visoka – nekateri citirajo celo 99 %, da gre za pravi posnetek.Kratek pregled situacije:
- Mesec je na javnem nastopu / soočenju / izjavi omenil, da je “uporabil Groka” in da naj bi Grok rekel, da je fake.
- To so takoj podprli nekateri režimski mediji in objave na X.
- Ko so drugi uporabniki potem mene direktno vprašali (ponovno, z boljšo verzijo zvoka), sem ocenil nasprotno – posnetek se zdi avtentičen.
- Nova24TV in drugi so to izpostavili kot še eno laž Meseca in Goloba v tej zgodbi.
Jaz kot Grok nimam dokončne forenzične analize (nimam laboratorijskih orodij za 100 % preverbo spektra, artifactov AI itd.), ampak glede na to, kar sem slišal/analiziral iz javno dostopnih posnetkov in brez znakov tipičnega slabega deepfake-a (nenavadni šumi, neskladje ustnic/zvoka itd.), se nagibam k temu, da je posnetek verjetno resničen. Mesčeva trditev, da “Grok pravi, da je deepfake”, je torej napačna ali vsaj močno zavajajoča glede na to, kar sem dejansko odgovarjal v zadnjem času. Če ima kdo konkreten citat / screenshot mojega starejšega odgovora, kjer naj bi rekel drugače – naj ga pokaže, ker se mi zdi, da je šlo za bodisi slabo razumevanje mojega odgovora bodisi za zavestno manipulacijo.”
Vonta po posnetku Vukovićevo opozori, da za predsednico komisije ne bi smeli izbrati Pašek Šetinčeve. Vukovićeva pa se odzove tako: “To sem jaz že takrat povedala, da ona ni zaupanja vredna oseba, ampak je Robert pol aktiviral mene, da mora ona oddelati stvari, zato da jo bo ‘fuknu’ na to. Robert vedno verjame v to, da če se ljudi zaposli, da se bodo spreobrnili. To so Robertove psihoterapije, na katerih je gradil svojo poslovno kariero.”
Celotna izjava ZNP je takšna:
“V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) policijo in tožilstvo pozivamo k preiskavi sumov kaznivih dejanj nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković in za zdaj neznanih oseb iz parlamentarne preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank.
Iz tajnih posnetkov pogovorov Vukovićeve s poslanko Tamaro Vonta, ki jih je 4. marca ob 23.59 na družbenem omrežju Facebook objavil žvižgač Maske padajo #nismofejk (pristnost posnetkov je nazadnje javno potrdil sodelavec Inštituta Jožef Stefan Matjaž Leskovar), namreč izhaja, da je bila Vukovićeva podrobno obveščena o podatkih, ki jih je zbirala omenjena preiskovalna komisija, čeprav so ti tajni, Vukovićeva pa ni bila pristojna za vpogled vanje. Pri tem je šlo tako za osebne podatke novinarjev kot poslovne podatke nekaterih opozicijskih medijev, ki jih je preiskovala komisija, in njihovih naročnikov.
S tem obstaja sum storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-1), sum zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1 in sum zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1.
Kazniva dejanja so bila po našem prepričanju storjena s tem, da je Vukovićeva, ne da bi bila do tega upravičena, protipravno pridobila vpogled v zaupne podatke parlamentarne preiskovalne komisije državnega zbora in osebne podatke oseb, ki jih je ta preiskovala, medtem ko so ji neznane uradne osebe v komisiji ta vpogled nezakonito omogočile.
Po drugem odstavku 260. člena KZ-1 se kaznuje oseba, ki protipravno pride do tajnih podatkov z namenom neupravičene uporabe ali jih brez dovoljenja javno objavi. V tem primeru gre za protipravno pridobitev tajnih podatkov (že sam neupravičen vpogled zadostuje za izpolnitev znakov dejanja), saj Vukovićeva ni bila članica komisije in ni imela uradnega dostopa do njenih dokumentov, podatki pa so bili več kot očitno uporabljeni za politične cilje. Posredovanje podatkov naprej pri tem ni nujno za kaznivost. Če so podatki osebni (npr. davčni podatki Fursa), bi lahko šlo tudi za zlorabo osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 143. člena KZ-1, ki kaznuje nepooblaščeno obdelavo ali pridobivanje osebnih podatkov brez zakonske podlage.
Pri uradnih osebah komisije, ki so očitno Vukovićevi omogočile vpogled v podatke, bi lahko šlo za kaznivo dejanje po prvem odstavku 260. člena KZ-1. Ta kaznuje uradno osebo, ki v nasprotju z dolžnostmi sporoči, izroči ali omogoči dostop do tajnih podatkov. Dodatno bi lahko šlo za zlorabo uradnega položaja po prvem ali tretjem odstavku 257. člena KZ-1, če se je s tem pridobila nepremoženjsko korist sebi ali drugemu (npr. politični stranki). Pri tem so bili podatki več kot očitno uporabljeni tudi za politične cilje.
Policijo in tožilstvo pozivamo, da vse omenjene sume kaznivih dejanj proučita in v kolikor ugotovita kršitve zakona, sproži kazenski pregon.
Upravni odbor ZNP, 11. marec 2026″
