(INTERVJU) Marko Lotrič: “Danes imamo sistem, v katerem so delo, znanje in podjetnost preveč obremenjeni, zato ljudem ostane premalo od tega, kar ustvarijo.”

Piše: Vida Kocjan

V času, ko Slovenija išče alternativo stagnaciji, preveliki centralizaciji in ideološkim delitvam, so se tri programsko sorodne stranke – Fokus Marka Lotriča, NSi in SLS – povezale v najširše razvojno zavezništvo za državnozborske volitve 22. marca 2026. Skupna lista kandidatov, osem jasnih prioritet – od razbremenitve dela, zdravstva in stanovanjske politike do decentralizacije in boljšega črpanja evropskih sredstev – ter močan poudarek na tem, da se delo, trud in znanje končno nagradijo, so ključni poudarki predsednika Fokusa Marka Lotriča. V intervjuju razkriva, zakaj to ni bila taktična poteza, temveč dolgoročna odgovornost do prihodnosti države, in kaj konkretno obljubljajo volivcem za boljše življenje po vsej Sloveniji.

Stranka Fokus je z NSi in SLS podpisala sporazum za najširše razvojno zavezništvo za državnozborske volitve. Ankete in odzivi s terena kažejo na pozitiven sprejem takšne odločitve. Kaj je bil razlog, da ste se odločili za to?

Odločitev stranke Fokus Marka Lotriča za podpis sporazuma z NSi in SLS temelj na skupni odgovornosti do prihodnosti Slovenije in prepričanju, da lahko le s povezovanjem ustvarimo močno razvojno alternativo. Povezujejo nas vrednote razvoja, odgovornosti, sodelovanja ter podpora gospodarstvu in regijam.

Verjamemo, da Slovenija potrebuje stabilno in razvojno usmerjeno politiko, ki presega delitve in omogoča boljšo kakovost življenja. Zato smo prevzeli odgovornost za skupen nastop in oblikovanje razvojne vlade. Odzivi s terena potrjujejo, da ljudje takšno povezovanje podpirajo.

Kaj konkretno pomeni “razvojno zavezništvo”?

Razvojno zavezništvo zame pomeni to, da se ne povezujemo zaradi taktike, ampak zaradi jasnega programa in zaveze k izvedbi. Konkretno smo se dogovorili okoli osmih prioritet.

Prva je razbremenitev dela in konkurenčnejše gospodarstvo – višja splošna olajšava, preglednejši davki in spodbude za visoko usposobljene. Druga je zdravstvo s pacientom v središču – krajše čakalne dobe, vključitev vseh zmogljivosti in večja učinkovitost. Tretja je podpora družinam in mladim ter fleksibilnejši trg dela. Četrta je prehranska varnost in manj birokracije za kmete. Peta je infrastruktura – boljše ceste, železnice in hitrejša izvedba projektov. Šesta je stanovanjska politika, ki mladim omogoča lažji dostop do prvega doma. Sedma je varnost z modernizacijo ključnih sistemov. Osma pa je regionalni razvoj z uvedbo pokrajin, več pristojnostmi regij in selitvijo dela državnih institucij iz Ljubljane.

Zdi se, da gre za dolgoletni načrt, da stranka ni nastala kot muha enodnevnica, kot smo tega navajeni na levi strani, da je vaš cilj resnično nekaj spremeniti za dobro države in državljanov. Je občutek pravi?

Fokus ni nastal kot projekt za ene volitve, ampak kot rezultat zorenja ideje, da Slovenija potrebuje resno, razvojno usmerjeno politično alternativo, ki temelji na izkušnjah, delu in odgovornosti. Naš cilj od začetka ni bil hiter politični rezultat, ampak gradnja nečesa, kar ima dolgoročno vsebino, verodostojnost in sposobnost, da prispeva k vodenju države.

Najprej smo gradili mrežo ljudi in regijske strukture ter preverjali podporo na terenu. Politika mora temeljiti na zaupanju, ne na projektih za en mandat.

Določili in vložili ste tudi skupno kandidatno listo kandidatk in kandidatov za volitve 22. marca 2026. Kako in na podlagi katerih meril ter ocen ste določili, koliko kandidatov v katerih volilnih okrajih pripada posamezni stranki? So delitve sploh na mestu?

Pogovori o tem, kako sestaviti listo in si razdeliti število kandidatov in okrajev, glede na to, da nastopamo vse tri stranke skupaj, so bili naporni, vendar konstruktivni. Sestavili smo listo odličnih kandidatk in kandidatov. Naš osnovni kriterij ni bila matematika med strankami, ampak kakovost ljudi, njihova kredibilnost v lokalnem okolju, strokovne izkušnje in sposobnost nagovoriti volivce.

Pri tem smo izhajali iz več dejavnikov: prisotnosti in dela posamezne stranke na terenu, prepoznavnosti kandidatov v lokalnem okolju, pa tudi iz širšega cilja, da lista kot celota pokriva vse regije in združuje različne profile – od gospodarstva, obrtništva in lokalne samouprave do civilne družbe. Pomembno nam je bilo, da imajo volivci v vsakem okolju kandidata, ki ga poznajo in mu zaupajo.

Kako močni v lokalnem in strokovnem okolju so kandidati vaše stranke? Bi katere še posebej izpostavili?

Na listi imamo vrsto uglednih posameznikov iz vrst stranke Fokus Marka Lotriča, ki uživajo zaupanje. To so: Martina Žagar; magistrski študent Nejc Jagodič, ki je s 27 leti najmlajši kandidat na listi; župan Občine Naklo Ivan Meglič, Rok Šimenc, ki ima več kot 30-letne izkušnje s področja podpore podjetništvu in regionalnemu razvoju; profesorica defektologije in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča mag. Marjeta Šmid; Tinkara Starman z Univerze na Primorskem, dr. Matej Tušak, priznani slovenski športni psiholog, univerzitetni profesor in dolgoletni raziskovalec na področju psihologije športa in motivacije; Mirko Stopar, strokovnjak za organizacijo, kadre, optimizacijo in informatizacijo procesov; Marija Ivanovska, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki deluje na področju umetne inteligence in naprednih tehnologij; dolgoletni obrtnik in lastnik uspešnega družinskega podjetja – proizvajalca notranje opreme Marko Kajzer; državni svetnik in gospodarstvenik Marko Staroveški; znani skladatelj in dirigent Patrik Greblo; mlad in zagnan podjetnik Anže Plevnik; Lea Furlan, sociologinja, ki se ukvarja z duševnim zdravjem mladih; dr. Tomaž Kostanjevec, nekdanji direktor javne agencije SPIRIT Slovenija, ki ima bogate izkušnje z vodenjem nacionalnih razvojnih projektov in podpore slovenskemu gospodarstvu; in Mojca Tovornik, ki je po poklicni poti povezana z računovodstvom in podjetniškim svetovanjem, zato na listo prinaša praktičen pogled na realne izzive ljudi in malih podjetij.

Nekateri pogrešajo, da na skupni listi ni vašega imena in imena sekretarke dr. Monike Kirbiš Rojs. Zakaj ste se tako odločili?

Odločitev je bila premišljena in odgovorna. Z dr. Moniko Kirbiš Rojs trenutno opravljava pomembni funkciji v Državnem svetu RS in meniva, da je prav, da mandat, ki sva ga prevzela, tudi vestno in v celoti izpolniva do konca. Gre za vprašanje integritete in odgovornosti do institucije, ki jo predstavljava.

Hkrati želimo v ospredje postaviti širšo ekipo kakovostnih kandidatov in dolgoročni projekt, ne politike enega posameznika.

Ali ste v skupni dogovor lahko uvrstili vse ključne poudarke iz programa vaše stranke?

Da – ključni poudarki Fokusa Marka Lotriča so v skupnem dogovoru jasno zajeti. Že izhodišče vseh treh strank je bilo, da gradimo na programskih rešitvah in na tem, kar je izvedljivo.

S strani stranke Fokus smo prispevali za nas bistvene rešitve za gospodarstvo – da se bo ustvarilo boljše, bolj predvidljivo poslovno okolje v Sloveniji, kjer se bo delo splačalo, znanje in trud pa bosta nagrajena. Zavzemamo se tudi za močan regionalni razvoj, ki ga bomo spodbujali tudi z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev.

Na čem temelji vaš program, kateri so osnovni stebri?

Program stranke Fokus Marka Lotriča temelji na dveh ravneh: na vrednotah in razvojni viziji Slovenije.

Prvi steber so vrednote, ki jih Fokus povezuje v tri sklope – liberalne, tradicionalne in humanistične. To pomeni: svoboda in demokratični standardi, spoštovanje tradicije in odgovornosti ter močan poudarek na človekovem dostojanstvu, strpnosti in sodelovanju. Drugi steber sta razvojna usmeritev in nova politična kultura: sodobna, razvojno naravnana in socialno odgovorna država, z več transparentnosti, odgovornosti in vključevanja ljudi – manj ideoloških delitev, več konkretnih rešitev.

Vsebinsko pa program gradimo na desetih ključnih področjih delovanja, od gospodarstva, davkov in regionalnega razvoja do energetike, prometa, zdravstva, izobraževanja, notranjih zadev ter evropskih politik.

Kakšno stališče imate do davkov, tudi davka na premoženje? Se zavzemate za nižje davke?

Zavzemamo se za razumen, pregleden, stabilen in konkurenčen davčni sistem, ki razbremenjuje delo in omogoča razvoj gospodarstva.

To pomeni konkretne ukrepe: razbremenitev plač, zlasti srednjega razreda, da se delo ponovno splača; davčne spodbude za nagrajevanje uspešnosti in ustvarjalnosti zaposlenih; stabilno in spodbudno davčno okolje za podjetništvo, inovacije in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo; ter odpravo nepotrebnih birokratskih in administrativnih bremen, ki dušijo razvoj. Davčna politika mora podpirati tudi skladen regionalni razvoj, večjo decentralizacijo in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest po vsej Sloveniji, ne le v osrednji regiji, ter ustvariti pogoje, da mladi strokovnjaki svojo prihodnost gradijo doma. Ne podpiramo dodatnega zviševanja davka na dobiček, saj to neposredno zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zavira investicije ter razvoj.

Kar zadeva davek na premoženje, menimo, da mora biti vsaka takšna rešitev premišljena, pravična in ne sme dodatno obremenjevati srednjega razreda ali ljudi, ki so si premoženje ustvarili z delom.

Med prvimi ukrepi po volitvah bomo zato predlagali paket »več ljudem« – nagrajujemo delo, znanje in podjetnost: povišanje splošne davčne olajšave s 5.620 na 8.000 evrov, do leta 2029 pa na 10.500 evrov; enostaven in pregleden davčni pavšal za podjetnike; ponovno vzpostavitev razumnih pragov pri normirancih in dvig meje povprečnih prihodkov pri polnih normirancih s 120.000 na 150.000 evrov; uvedbo razvojne kapice za visoko usposobljene kadre; znižanje prispevka s.p.-jev za dolgotrajno oskrbo z dveh na en odstotek; ter spremembo bolniških nadomestil, da ZZZS krije nadomestilo že od 7. dne odsotnosti.

Kakšno stališče imate do zadolževanja države?

Podpiram zadolževanje takrat, ko je ciljno, časovno omejeno in vezano na razvojne naložbe – na primer v infrastrukturo, raziskave, energetski prehod ali stanovanjsko politiko, torej v projekte, ki povečajo produktivnost in prinesejo višje prihodnje prihodke. Ne podpiram pa zadolževanja za tekočo porabo ali trajno širjenje izdatkov brez stabilnih in dolgoročno vzdržnih virov financiranja. Država mora imeti jasno srednjeročno fiskalno pot: postopno zmanjševanje primanjkljaja, več učinkovitosti pri porabi, pregledne prioritete in merljive učinke projektov. V dobrih časih je treba ustvarjati tudi rezervo, da lahko v slabših obdobjih ukrepamo premišljeno, brez paničnega zadolževanja.

Veliko stavite na evropska sredstva, kritični ste do počasnosti črpanja. Kaj bi spremenili v sistemu, da bi res lahko zgradili kako avtocesto ali železnico v enem kohezijskem obdobju?  Je sploh še možno spremeniti zavoženo politiko zdajšnje vlade na tem področju?

Z EU-sredstvi se že vso svojo delovno dobo ukvarja naša generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, ki tudi strokovno pokriva to področje v okviru naše stranke. Vlada Republike Slovenije pušča evropska sredstva v Bruslju in nam hkrati dviguje davke. Slovenija je po podatkih Evropske komisije na 24. mestu pri črpanju.

Nova vlada bo imela izjemno težko delo. Letos se zaključuje izvedba načrta za okrevanje in odpornost. Hkrati se začenja priprava na programsko obdobje 2028–2035, kjer se prioritete spreminjajo. Zelena agenda ni več tako moderna, kot je bila še pred kratkim, v ospredje stopata varnost in konkurenčnost.

Menim, da je za boljše koriščenje evropskih sredstev potrebno naslednje:

• Uvedba pokrajin najkasneje v tretjem letu mandata naslednje vlade, pri čemer se zavedamo, da je za to potrebna ustavna večina in preverba volje ljudi na referendumu.
• Infrastrukturne projekte je treba izvajati hitreje in temu prilagoditi zakonodajo, ki jih ovira.
• Več evropskih sredstev je treba usmeriti v manj razvite regije s konkretnimi razvojnimi projekti ter takoj začeti oblikovati kohezijsko politiko za obdobje 2028–2035.
• Za spodbujanje lokalnega razvoja je treba del javnih služb preseliti iz Ljubljane v druge regije ter preprečiti zapiranje bank, trgovin, poštnih poslovalnic in drugih institucij na podeželju.
• Krepiti je treba regionalne centre (Maribor, Celje, Koper, Novo mesto …) kot nosilce razvoja.
• Poenostaviti je treba birokracijo na področju evropskih projektov in digitalizirati administrativne postopke.
• Potrebujemo vitko javno upravo, zato ukinimo nekaj ministrstev in agencij; uvedemo lahko obvezno kroženje javnih uslužbencev.

Kakšno je stališče stranke do financiranja političnih nevladnih organizacij iz državnega proračuna?

Nevladne organizacije in društva imajo v Sloveniji pogosto izjemno vlogo – od prostovoljnih gasilcev, civilne zaščite, Rdečega križa in Karitasa do številnih športnih, kulturnih in lokalnih društev. Ta mreža solidarnosti in prostovoljstva je ena naših največjih prednosti in jo je smiselno podpirati. Proračunsko financiranje nevladnih organizacij mora temeljiti na jasnem javnem interesu, preglednih pravilih in merljivih učinkih – za javi interes, ne pa za politični aktivizem.

V stranki zagovarjate prosti trg, podjetništvo, kako bi to uredili?

Zagovarjamo prosti trg z jasnimi pravili igre. To pomeni manj administrativnih ovir, stabilno in predvidljivo davčno okolje ter hitrejše postopke za podjetja. Država mora ustvariti pogoje, torej pravno varnost, infrastrukturo ter izobražen oz. usposobljen kader, ne pa dušiti podjetništva z nepotrebno regulacijo. Cilj je okolje, v katerem se delo, znanje in tveganje splačajo.

Katero napako aktualne vlade ocenjujete kot najhujšo – tisto, ki jo bo Slovenija čutila še čez 10 ali 15 let?

Največja napaka aktualne vlade je, da duši gospodarstvo. Namesto da bi ustvarjala stabilno in predvidljivo okolje za gospodarstvo, investicije in dolgoročne projekte, smo priča nepremišljenim odločitvam, dodatnim obremenitvam in ukrepom, ki povečujejo negotovost. Posledice takšnih odločitev se ne pokažejo čez noč, ampak postopoma – v počasnejši gospodarski rasti, manjšem interesu za investicije in v tem, da mladi ter visoko usposobljeni kadri svoje priložnosti vse pogosteje iščejo drugje. To je škoda, ki jo država čuti še vrsto let.

Inflacija, rast cen nepremičnin, odhod mladih, dolge čakalne vrste, odhodi zdravnikov, čakanje na specialiste … Kje vidite največjo odgovornost Golobove vlade in kje sistemsko napako odhajajoče vlade?

Aktualna vlada nosi največjo odgovornost tam, kjer bi morala ukrepati hitro, odločno in učinkovito, pa tega ni storila.

Pri inflaciji in draginji ukrepi niso bili dovolj ciljani in pravočasni, kar je povečalo občutek, da se življenjski stroški višajo hitreje kot dohodki. Pri stanovanjski politiki kljub obljubam ni prišlo do konkretnega povečanja ponudbe ali umiritve trga. Pri odhodu mladih vlada ni uspela ustvariti dovolj predvidljivega in spodbudnega okolja, ki bi jim dalo razlog, da ostanejo. Največji problem ostajajo nizke neto plače. V zdravstvu pa ljudje še vedno občutijo dolge čakalne vrste in težji dostop do storitev, brez vidnega izboljšanja v praksi, medtem ko vlada bije ideološki boj z zdravniki.

Država je v zadnjih letih močno povečala javno porabo in število zaposlenih v javnem sektorju. Bi Fokus v naslednjem mandatu krčil javni sektor – in če da, kje in za koliko?

Fokus Marka Lotriča ne izhaja iz ideje »krčenja zaradi krčenja«. Javni sektor je hrbtenica države – brez dobrega zdravstva, šolstva, varnosti in socialnih služb ne gre. Naš cilj je, da za javni denar dobimo več učinka: boljše storitve, hitrejše postopke in več zaupanja ljudi. Govorimo o racionalizaciji in modernizaciji, ne o pavšalnih rezih. Največ rezerve je v procesih – preveč je podvajanj, administracije in neučinkovitih postopkov. Rešitev vidimo v poenostavitvah, digitalizaciji in boljšem upravljanju z državo.

Ožjo državno upravo je treba narediti bolj vitko, tudi tako, da se ob upokojevanju ne zaposluje dodatnih kadrov tam, kjer to ni nujno, temveč se delo reorganizira in optimizira. Bistvo je, da ne bi varčevali na ljudeh, ki opravljajo ključne storitve. Nasprotno – razbremenili bi učitelje, zdravstveno osebje, policiste in socialne delavce nepotrebne administracije, da se lahko osredotočijo na svoje delo.

Kakšno pa je stališče stranke do dolgotrajne oskrbe?

Dolgotrajna oskrba je ena ključnih nalog države, saj se kot družba hitro staramo in je vse več ljudi in družin, ki potrebujejo pomoč. Prav je, da vzpostavljamo sistem, ki mora omogočiti dostojno staranje, več podpore na domu in manjšo odvisnost od institucionalne oskrbe.  Težava pa je v izvedbi. Ni prav, da se že pobira prispevek, medtem ko storitve na terenu še niso dostopne v obsegu, kot bi morale biti. To je ustavno sporno. Pri tem posebej opozarjam na položaj samostojnih podjetnikov, ki ta prispevek plačujejo dvojno – kot zaposleni in kot delodajalci, kar je treba znižati na en odstotek –, ter upokojencev, za katere bi ta prispevek ukinil, ker so v času svojega življenja to že plačali.

Kaj pa stanovanjska problematika, kakšne spremembe načrtujete tu?

Stanovanjska problematika se ne bo rešila z eno čarobno potezo, ampak z doslednim paketom ukrepov, ki predvsem poveča ponudbo in omogoči, da mladi in družine hitreje pridejo do varnega doma. V Fokusu Marka Lotriča smo že napovedali, da bomo pripravili stanovanjski paket (v časovnici približno 12–14 mesecev), pri čemer mora imeti pomembno vlogo tudi državno poroštvo – da se kreditno sposobnim mladim olajša pot do prvega doma. Drugi sklop je izvedbeni: danes pri nas pogosto največ časa izgubimo pri umeščanju v prostor, dovoljenjih in pritožbenih postopkih, zato so nujne poenostavitve in jasnejši roki, da se gradnje dejansko začnejo. Tretji sklop je najemni trg: potrebujemo več dolgoročnih najemnih stanovanj (tudi z vključevanjem zasebnega kapitala in lokalnih skupnosti), hkrati pa bolj predvidljiva pravila in transparentnejše oblikovanje najemnin v javnem segmentu.

Stranka Fokus Marka Lotriča močno poudarja, da se »delo mora splačati, trud in znanje morata biti nagrajena«. Kako je s tem?

To ni slogan, ampak merilo poštene države. Danes imamo sistem, v katerem so delo, znanje in podjetnost preveč obremenjeni, zato ljudem ostane premalo od tega, kar ustvarijo. To ni pravično in ni razvojno. Mi zagovarjamo, da mora biti nagrajen trud, ne pasivnost. Da se delo splača, mora imeti človek od plače občutno več, podjetja pa morajo laže nagrajevati uspešnost. Ko država spoštuje delo, dobimo več ustvarjalnosti, več investicij in na koncu tudi več blaginje za vse.

Poudarek dajete tudi decentralizaciji in razvoju regij. Kako je s tem?

Slovenija je preveč centralizirana država. Na regionalni nivo je treba prenesti več pristojnosti ter del državnih in evropskih sredstev. Edino to bo pospešilo razvoj območij izven Ljubljane in zagotavljalo boljše možnosti za vse. Več kot 140.000 se nas dnevno vozi v Ljubljano na delo. Trpijo naše družine, naš prosti čas in ne nazadnje tudi okolje. Zagovarjam uvedbo pokrajin, najkasneje v tretjem letu naslednjega mandata vlade. Pokrajinska zakonodaja je pripravljena, čaka v Državnem svetu RS že štiri leta, le dovolj volje in glasov moramo zbrati, da jo sprejmemo. Glede na to, da ta projekt v volilni kampanji podpirajo tako leve kot desne stranke, pričakujem pozitivno odločitev.

V čem se vaš program razlikuje od drugih?

Naš program izhaja iz izkušenj ljudi, ki ustvarjajo, vodijo podjetja, zaposlujejo in nosijo odgovornost – ne iz političnih kabinetov. V ospredje postavljamo konkretne rešitve za večjo konkurenčnost gospodarstva, višjo dodano vrednost, učinkovito državo in boljše pogoje za delo in življenje po vsej Sloveniji.

Razlika je tudi v pristopu: ne ponujamo všečnih obljub, ampak ukrepe, ki so izvedljivi in razvojno usmerjeni – od razbremenitve dela, hitrejše izvedbe investicij in bolj učinkovitega črpanja evropskih sredstev do decentralizacije in stanovanjske politike.

Je treba še kaj dodati, sva kaj izpustila?

Slovenija potrebuje manj izključevanja. Naš fokus je jasen: učinkovita država, konkurenčno gospodarstvo, kakovostne javne storitve in boljši pogoji za življenje ljudi po vsej Sloveniji.