Piše: Gašper Blažič
Pogovarjali smo se z Lucijo Zalokar, ki na listi Slovenske demokratske stranke kandidira za poslanko v volilnem okraju Tržič. Čeprav doslej ni poklicno delovala v politiki, pa pozorno spremlja dogajanje v politiki in družbi ter je nasploh aktivna v družbenih dejavnostih. In zato opazi marsikaj, česar povprečen državljan ne zazna.
DEMOKRACIJA: Gospa Zalokar, zakaj ste se odločili za poslansko kandidaturo?
Lucija Zalokar: Nikoli me ni zanimala samo lastna dobrobit. Iskala sem odgovore na vprašanje, kako lahko s svojim znanjem, izkušnjami in delom prispevam k boljšemu življenju skupnosti. Vedno sem čutila potrebo, da sem poleg poklicnega dela tudi družbeno aktivna. Veseli in motivira me, ko vidim, da trud in pomoč nista zaman – naj gre za aktivnosti v domu za starejše, pomoč bolnim otrokom, družinam v stiski, otrokom z učnimi težavami, pri integracijah v novo okolje ali za druge oblike pomoči in solidarnosti. Kot primer: za eno takšnih aktivnosti sem v času epidemije s strani takratne vlade Janeza Janše prejela tudi spominski znak Republike Slovenije za požrtvovalno delo.
Kandidatura za poslanko DZ je zame naravna nadgradnja vsega, kar sem do zdaj počela. Ko enkrat od blizu vidiš in občutiš, koliko dobrega je mogoče narediti, a hkrati tudi, kje vse sistem ne deluje, ne moreš več samo ostati ob strani. Svojo energijo, znanje, izkušnje in občutek za ljudi sem zato želela usmeriti tja, kjer se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Želim ne le pomagati posameznikom, skupinam, ko je že prepozno, ampak soustvarjati boljše pogoje in prihodnost za vse.
Kandidirali ste že pred štirimi leti. Vam je žal, da takrat volivci niso znali prepoznati dobrih plati zadnje Janševe vlade?
Epidemija je pustila posledice po vsej Evropi, a Slovenija jo je zaradi takratne odločne in izkušene vlade Janeza Janše prestala bistveno bolje kot številne druge države. Ker sem bila prepričana, da Slovenija za nadaljnje okrevanje in dodaten razvoj potrebuje še naprej stabilno in izkušeno vlado, sem se leta 2022 odločila kandidirati za poslanko DZ na listi stranke SDS. Vendar so se volivci leta 2022, žal, odločali predvsem čustveno – zaradi utrujenosti, jeze, nezadovoljstva – in ne na podlagi programov strank. Danes pa posledice takšne odločitve, žal, občutimo vsi. Če dodam tukaj naš star slovenski pregovor: »Vsaka šola nekaj stane.«
In vendarle ste se odločili za ponovno kandidaturo.
Če je udarec Sloveniji pred prejšnjimi volitvami zadala nepredvidljiva epidemija covida, ki smo jo uspešno obvladali, pa nam usoda s katastrofalnimi in na žalost neobvladljivimi udarci Golobove vlade ne prizanaša. Ali je to res potrebno ali ne, ne vem. Verjamem pa v še en slovenski pregovor: »Vsaka stvar je za nekaj dobra.« Vedno bolj se namreč zavedamo, da še enega mandata te ali podobne vlade ne bomo »preživeli«. In zato sem se odločila za ponovno kandidaturo. Ker je polovica mojega življenja povezana z Gorenjsko, sem sprejela kandidaturo v Tržiču.
Okraj Tržič je verjetno nekoliko drugačen kot okraji mestnih občin?
Tržič je specifičen in zahteven volilni okraj. Gre za preplet mesta in podeželja. Ima nekaj večjih podjetij, večinoma pa manjša, mikropodjetja, obrtnike, samostojne podjetnike. Kmetijska gospodarstva so v večini manjše družinske, gorske kmetije. Tržičani zato neposredno občutijo posledice nestrokovnih in nepremišljenih potez vlade z dveh strani, s strani podjetništva in kmetijstva. Ko pa svoje dodata še izostala decentralizacija ter slaba stanovanjska politika, pa imamo zaskrbljujoč rezultat – odliv mladih.
Sicer pa se Tržičani soočajo in spoprijemajo tudi z vsemi drugimi problemi, ki jih ima danes Slovenija. Težko bi našla kakšnega, ki jim je prihranjen.
Kako ste sicer doživljali zadnja štiri leta pod Golobovo vlado?
Če bi želela našteti vse nerazumljive, nepremišljene in strokovno nepodprte poteze te vlade, bi bila verjetno potrebna posebna izdaja Demokracije. Naj začnem z dvema področjema.
Nenehno spreminjanje pravil za gospodarstvenike, obvezna božičnica, dvig minimalne plače, davek za dolgotrajno oskrbo, obvezno zavarovanje … Podjetja se morajo ne le boriti s konkurenco na globalnem trgu, zanje postajajo vedno večji izziv za preživetje in dobro gospodarjenje pogoji, ki jih postavlja s svojimi nenehnimi eksperimenti lastna država. Kdor ima možnost, gre (po navodilih premierja) optimizirat svoje poslovanje na Hrvaško. Kdor te možnosti nima, in to so predvsem mala in mikropodjetja, tudi v Tržiču, pa bo morda na koncu prisiljen svoje poslovanje zapreti. Razmere v gospodarstvu ne prosijo, ampak kričijo po takojšnjih spremembah. Seveda pa se zgoraj omenjeni pritiski na gospodarstvo še kako hitro odrazijo na posledicah za vse državljane – višje cene, inflacija, nižja kupna moč, brezposelnost …
Posebej zaskrbljujoče so tudi razmere v kmetijstvu. Napoveduje se sporazum Mercosur, ki ga je Golobova vlada podprla. Problematične pa so tudi številne nestrokovne in neustrezne vladne odločitve, neučinkovito črpanje evropskih sredstev in na splošno mačehovski odnos do kmetov. Eden zadnjih tovrstnih udarcev je bil razpis za naložbe gorskih kmetij, ki je prizadel tudi veliko tržiških kmetovalcev. Zaradi omejenega proračuna na sedem milijonov evrov je bilo odobrenih samo 64 vlog, prijavljenih pa 266 oz. za okoli 19 milijonov evrov. Žalosti dejstvo, da se sredstva drugje (npr. za vladi naklonjene nevladne organizacije) delijo precej bolj velikodušno. Pozabljamo tudi dejstvo, da kmetje niso le vir naše prehranske varnosti. So tudi varuhi kulturne krajine, tradicije in identitete. Brez ustrezne podpore podeželju bomo izgubili več, kot si danes upamo priznati.
Čeprav gre za državnozborske in ne lokalne volitve – povejte, kaj pogrešate v odnosu med občino in državo?
Decentralizacijo in večjo, tudi finančno avtonomnost občin. Občine so zdaj za realizacijo večjih projektov v celoti odvisne od pomoči države. Pri tej pa se velikokrat zapleta in tudi časovna premica ni najkrajša. Ob tem vprašanju še zanimiv primer o sodelovanju vlade in občine v Tržiču. Tržič je potreboval za izvajanje celovitejše zdravstvene oskrbe v zdravstvenem domu dodatne in sodobnejše prostore. Prejšnja Janševa vlada je v ta namen pripravila razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva. Na osnovi tega si je v januarju 2022 občina zagotovila financiranje največjega dela svoje investicije. Pod Golobovo vlado pa so sledili zapleti ter zamude in odprtje prizidka je bila šele jeseni 2025. Zasluga sedanje vlade pri tem projektu je več ali manj le v rezanju otvoritvenega traku, čeprav je na družbenih omrežjih zaslediti »pripenjanje medalje« za uspešen projekt Golobovi vladi.
Bi omenili še kakšen izstopajoč problem oz. ukrep sedanje vlade?
Če nadaljujem z rezanjem otvoritvenih trakov, je precej podobna zgodba tudi z najemniškimi stanovanji. Od obljubljenih 30.000 smo padli na 3.000 letno, realno pa se otvoritveni trakovi režejo le na objektih, ki so bili začeti v času prejšnje Janševe vlade.
Omenila sem novi prizidek Zdravstvenega doma Tržič – vendar ta ne more zaživeti v polni funkcionalnosti, ker za vse storitve ni na voljo zdravstvenih delavcev. Tudi Tržiču ni prizaneseno s posledicami Golobove vojne z zdravniki. Pa predvolilne obljube o 30 dneh do specialista in grozljiva realnost: čakalne dobe za specialistične preglede in posege se merijo v letih, 140.000 ljudi je brez osebnega zdravnika, ženske brez ginekologa, otroci brez pediatra, klinični centri brez subspecialistovi … In »fenomen« ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je le preobleka za še eno obvezno zavarovanje.
Tudi ne morem mimo prispevka za dolgotrajno oskrbo, za katero vsi vemo, da je ni (razen za že nastanjene v DSO). Poleg tega, da gre za dodatno obremenitev dela in nov davek zaposlenim, je nepojmljivo tudi, da ga morajo plačevati upokojenci, brezposelni …
Konkurenca v Tržiču je močna, navsezadnje sta tu tudi dva nekdanja župana, ki sta še vedno politično angažirana. Kaj lahko vi ponudite volivcem?
S svojo konkurenco v Tržiču se ne obremenjujem. Stojim za stališči, s katerimi se lahko poenotim. Stališči, ki jih zagovarja in preko programa dela za naslednje obdobje uresničuje stranka, katere kandidatka sem. Razlike v stališčih, programih in dejanjih strank pa so vsem državljanom v realnem življenju več kot očitne.
Če navedem samo nekaj najbolj elementarnih stališč:
- Motivacija mora biti ambicija, ne zavist.
- Problem nam mora predstavljati izziv in priložnost za napredek in ne izgovor za odlaganje iskanja rešitve.
- Potrebujemo spremembe, ki bodo dodale vrednost napredku in dolgoročni blaginji ljudi. Ne potrebujemo eksperimentov in sprememb zaradi ideologije.
- Posamezniki in podjetja morajo imeti možnost biti inovativni in ustvarjati s polno hitrostjo in ne s hitrostjo najpočasnejšega.
- Čim višje plače za vse in ne minimalne plače za vse. Načela konkurence, meritokracije, plačilo po rezultatih dela in ne uravnilovka.
- Izvozniki niso Ahilova peta našega gospodarstva in podjetnikov se ne odganja v tujino. Brez dobrih podjetnikov ni močnega gospodarstva, ni blaginje in ni socialne države. Zato potrebujejo dobre pogoje in stabilno poslovno okolje.
- Brez podpore kmetom in podeželju ni prehranske varnosti. In ni skrbi za kulturno krajino, za pašnike, polja, gozdove, za del naše tradicije in identitete.
- Razumne okoljske politike, ki omogočajo gospodarski napredek, zaščito okolja in energetsko samooskrbo. In ne radikalne ter utopične zelene politike.
- Decentralizacija in finančna samostojnost občin in ne krepitev centralizacije države.
- Manj birokracije, razumni davki in vitka, ne zapravljiva država.
– Kakovostne storitve javne uprave, delujoče zdravstvo in dolgotrajna oskrba.
- Ne obdavčenju privarčevanih lastnih stanovanj in hiš. In mladim nuditi potrebne finančne pogoje za gradnjo svojih domov.
- Ne samo pravice, tudi dolžnosti in zakoni za vse.
- Ohranjanje in ne razvrednotenje pomena družine, slovenskega jezika, kulture, nacionalne zavesti in identitete.
Pred tokratnimi volitvami se vladajoča koalicija poslužuje vseh mogočih trikov, da bi obdržala oblast. Kaj pričakujete od volitev?
Zavedam se, da bo levi politični pol z različnimi ukrepi iz predvolilne slaščičarne, z vso nevladno garnituro in medijsko pomočjo naredil prav vse in še več, da bi zmagal na volitvah. S tem se ne obremenjujem. Mi se osredinjamo na vzpostavljanje koalicije z volivci. Želimo namreč, da ljudje razumejo razliko med praznimi, škodljivimi ter ideološko obarvanimi obljubami in resnim programom stranke SDS, ki je z ekipo strokovnih in izkušenih ljudi te rešitve v dobro Slovencev sposobna tudi uresničiti. In pozitiven odziv na terenu mi pravi, da smo na pravi poti.
Biografija
Lucija Zalokar (1963) je magistrica poslovnih ved. Svoje prve delovne izkušnje je nabirala v domači delavnici, saj izhaja iz družine z dolgoletno tradicijo mizarske obrti, od leta 1854. Med študijem je honorarno delala za Adria Airways, kjer se je pozneje tudi redno zaposlila. Žal se je zgodba tega nacionalnega prevoznika končala, kot pravi, zaradi slabih menedžerskih in lastniških odločitev, kar je bil boleč primer neodgovornega upravljanja. Zdaj je vsestransko aktivna upokojenka.
