Piše: Anamarija Novak
Ustavno sodišče Republike Slovenije je 22. januarja 2026 sprejelo sklep, s katerim je iz odločanja o ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) izločilo ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta.
Sklep je bil javno objavljen šele 10. februarja 2026 na družbenem omrežju X s strani ustavnega sodnika dr. dr. Klemna Jakliča, ki je podal obsežno ločeno pritrdilno mnenje. Odločitev je bila sprejeta s tesnim izidom treh glasov za in treh proti, pri čemer je odločujoči glas pripadel Jakliču kot predsedujočemu v omenjeni zadevi.
Golobova »depolitizacija« RTVS
Spomnimo. Novela zakona o RTVS je bila sprejeta februarja 2023 pod vodstvom vlade Roberta Goloba. Ta jo je predstavil kot nujen korak k tako imenovani depolitizaciji javnega zavoda, boljšemu financiranju in profesionalizaciji upravljanja. Kritiki iz opozicije, predvsem iz vrst stranke SDS, nekdanjih vodilnih na RTVS in civilne družbe, so to potezo nasprotno označili kot politični prevzem medija, ki omogoča vladajoči koaliciji nadzor nad programsko politiko, kadri in vsebinskimi odločitvami. To med drugim dokazuje tudi prejšnji četrtek odpovedana oddaja Tarča. Kot je razložila novinarska ekipa Erike Žnidaršič, oddaje ni bilo, ker jim je vodstvo prepovedalo načrtovano vsebino in celo pisno grozilo z ukrepi. V tej oddaji so se novinarji lotili predvsem afere Ugljan.
Ustavno sodišče odloča že od maja 2023
Pobudo za oceno ustavnosti so vložili nekdanji člani organov RTVS, med njimi Peter Gregorčič, ki je bil pred novelo predsednik programskega sveta. Ustavno sodišče je maja 2023 umaknilo začasno zadržanje izvajanja dela novele, kar je omogočilo zamenjavo vodstva RTVS in izvedbo »depolitizacije«. Ta odločitev je že takrat razkrila globoke delitve med sodniki. V postopku sta bila izločena sodnika Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon, Matej Accetto pa je ostal poročevalec do zdajšnje izločitve na svoj lasten predlog. Ključni razlog za Accettovo izločitev je sum kršitve videza nepristranskosti zaradi srečanja takratnega predsednika ustavnega sodišča Accetta z evropsko komisarko Vero Jourovo marca 2023 v Sloveniji. Kritiki, med njimi evropski poslanec Milan Zver in SDS, so (upravičeno) trdili, da je srečanje vplivalo na sodno odločanje o RTVS. Accetto, Jourová in Evropska komisija so sicer zanikali pogovore o konkretnih odprtih zadevah, a so časovnica, interni dokumenti komisije in javne izjave sprožili dvome o možnih pritiskih. Věra Jourová, zdaj že nekdanja evropska komisarka za vrednote in preglednost, tako ostaja v središču spora o videzu nepristranskosti.
Accetto (končno) izločen
Ustavno sodišče je o izločitvi sodnika Mateja Accetta odločalo v omejeni sestavi šestih sodnikov, brez samega Accetta, ki je izločitev predlagal in ni sodeloval pri glasovanju o samem sebi. To je standardna praksa pri obravnavi predlogov za izločitev posameznega sodnika. Predsedujoči v tej zadevi je bil Klemen Jaklič, za Accettovo izločitev sta poleg njega glasovala še Primož Gorkič in Rok Svetlič, proti pa so glasovali Nina Betetto, Katja Šugman Stubbs in Rajko Knez. Ker je bil rezultat izenačen – tri proti tri –, je v skladu s Poslovnikom Ustavnega sodišča RS odločujoči postal glas predsedujočega, torej Klemna Jakliča, kar je omogočilo sprejem sklepa o izločitvi. Ta omejena sestava se razlikuje od polne devetčlanske sestave in bo odločala v glavni zadevi presoje ustavnosti novele zakona o RTVS po izločitvi Accetta, Čeferina in Kogovšek Šalamonove.
Jaklič: Accetto bi moral obisk Jourove odkloniti
Ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič, z akademskimi izkušnjami na Oxfordu in Harvardu, je v ločenem pritrdilnem mnenju podrobno utemeljil podporo izločitvi in opozoril na sistemski problem političnega poseganja v javne medije ter sodstvo. Jaklič jasno zapiše, da ima politika pogosto interes posegati po javnih medijih kot vzvodu oblasti. Nadaljuje z osnovno nalogo prava, ki je varovati svojo neodvisnost pred politiko. Posebno kritičen je do srečanja z Jourovo in poudarja preventivno odgovornost predsednika sodišča, ki bi moral neodvisnost ustavnega sodišča zavarovati in v takšnih okoliščinah visok obisk političarke na sodišču odkloniti. Dodatno opozarja na potrebo po strogi vzdržnosti, saj je še toliko bolj pomembno, da se sodnik vsaj v času odločanja o tako občutljivi zadevi vzdrži sestankov z visoko politiko. Jaklič ostro kritizira postopek po odpravi začasne odredbe maja 2023, ko je zaradi odsotnosti sodnikov prišlo do spremembe razmerja glasov, in meni, da je bilo sklicevanje na nezmožnost odločanja sodišča nesprejemljivo. Po njegovem mnenju bi morali sodniki vztrajati pri polni razpravi do končne odločitve, namesto da so se sklicevali na nezmožnost delovanja. Dodaja ključno: da sodnik Accetto v tej zadevi sploh ne bi smel odločati, saj je njegov glas v prejšnjih fazah postopka prispeval k prevladi odločitve, ki je omogočila uveljavitev prej zadržanega zakona. Jaklič zaključuje, da Accettova izločitev zdaj krepi zaupanje v pravno državo in da je v zadevah, ki vplivajo na svobodo medijev in demokratične procese, treba še posebno skrbno varovati videz nepristranskosti, da se prepreči vtis političnega vpliva. Rajko Knez pa je v odklonilnem ločenem mnenju zavrnil, da bi srečanje z Jourovo utemeljilo izločitev, saj ni dokazov o neposrednem vplivu. To razkriva ideološke in pravne delitve v devetčlanskem senatu.
Vladni krogi in RTVS večinoma molčijo
Odzivi na omenjeno odločitev sodnikov so močno polarizirane – opozicija, predvsem SDS, pozdravlja izločitev kot korak k transparentnosti in zaščiti neodvisnosti sodstva, medtem ko vladni krogi in RTVS večinoma molčijo ali minimalizirajo njen pomen. Na omrežju X je Jakličev objavljeni sklep sprožil burne debate – nekateri ga označujejo za edinega normalnega sodnika, drugi izražajo skepso glede časovnice »tik pred volitvami«. Ta primer odpira temeljna vprašanja o neodvisnosti sodstva v Sloveniji v luči evropskih standardov, priporočil Sveta Evrope in Beneške komisije. Končna presoja ustavnosti novele zakona o RTVS sicer še ni zaključena – izločitev Accetta lahko spremeni dinamiko v preostalem senatu in vpliva na izid.
V razmislek za ravnanje v naprej
Jaklič poudarja: »Zato je še toliko bolj pomembno, da se sodnik najmanj v času odločanja o tako občutljivi zadevi vzdrži sestankov z visoko politiko.« Ta stavek bi moral postati vodilo za vse sodnike v podobnih položajih. Jakličevi kritiki pogosto rečejo, da pretirava ali da je ideološko obarvan. A dejstva govorijo drugače. Časovnica je jasna – obisk Jourove, srečanje z Accettom, umik zadržanja maja 2023, menjava vodstva RTVS, nato pa dolgotrajno odlaganje končne odločbe o ustavnosti. Vse to se dogaja v času, ko vlada Roberta Goloba nadzoruje večino institucij, ki bi morale biti neodvisne. V takšnem okolju ni pretirano opozarjati, da politika vidi medije kot vzvod oblasti – in da sodstvo ne sme postati del tega vzvoda. Izločitev sodnika Accetta in Jakličevo mnenje sta zato pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Gre za obrambo minimalnih standardov, brez katerih pravna država obstaja le na papirju. Če bomo te standarde zanemarjali, bomo kmalu ugotovili, da nimamo več neodvisnega sodstva – in s tem tudi ne svobodnih medijev. Jaklič je v tem primeru naredil tisto, kar mora narediti ustavni sodnik – opozoril je na nevarnost, preden škoda postane nepovratna.
