Piše: B. S., C. R., STA
Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. V luči obletnice in v znak podpore se bo danes v Kijevu mudilo vodstvo EU na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, evroposlanci pa se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. Predvidena je tudi videokonferenca zaveznic Kijeva, zbranih v t. i. koaliciji voljnih.
Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in si prislužila neslavni naziv najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.
Trenutno Rusija kontrolira nekaj manj kot petino ukrajinskega ozemlja, kar obsega Krim in dele Donecke, Luganske, Zaporoške ter Hersonske oblasti.
Približno 116 do 120 tisoč kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja je bilo de facto pod rusko kontrolo že pred invazijo 2022. Gre za Krim, ki ga je Rusija anektirala ter dele Donbasa, ki so jih obvladovali ruski separatisti.
Po invaziji februarja 2022 pa je Rusija pridobila približno 75 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Oboje skupaj pa znaša dobrih 19 odstotkov Ukrajine.
Zahodni viri ocenjujejo ruske izgube v štirih letih vojne na okoli 1,2 milijona skupnih izgub, se pravi mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih vojakov. Po ocenah so ruske enote v treh tednih letošnjega februarja izgubile okoli 28.000 vojakov.
Hude so tudi izgube na Ukrajinski strani, zahodni viri ocenjujejo, da gre za skupno med 500.000 in 600.000 vojakov; od tega 100.000 do 140.000 mrtvih.
Izgube so tudi med civilisti, velika večina izgub je na ukrajinski strani. Po ocenah gre za več kot 15 tisoč mrtvih in okoli 41 tisoč ranjenih.
Vojna je torej postala vojna izčrpavanja. Rusija plačuje ogromno ceno v ljudeh in opremi, ki ju meče v ofenzive, a ne more doseči strateškega preboja. Ukrajina na drugi strani drži obrambo, vendar trpi tudi sama trpi velike žrtve, tako med vojaki kot tudi med civilisti. Zato tudi sama skuša z zračnimi napadi zanesti vojno globoko v rusko zaledje.
Strokovnjaki zato ocenjujejo, da se bo, brez bistvenih sprememb v zahodni pomoči ali ruski notranji krizi, vojna nadaljevala v podobnem tempu še mesece ali celo leta vse dokler ena izmed strani ne bo »počila« oziroma bi dosegli diplomatski dogovor za konec vojne.
V luči obletnice in v znak podpore Ukrajini bodo danes Kijev poleg von der Leyen obiskali še predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za širitev EU Marta Kos.
V Bruslju bo medtem dopoldne na sporedu izredno zasedanje Evropskega parlamenta. Po napovedih bo poslance na daljavo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sledila bo razprava o najnovejšem dogajanju na terenu in evropskih prizadevanjih za pravičen mir. Poslanci bodo nato glasovali o resoluciji na to temo.
Ob tem je predvidena tudi videokonferenca zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih. Ta se je v zadnjih mesecih večkrat sestala in načeloma pripravila načrt, ki naj bi v prvi vrsti zagotovil varnost Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma opredelil odziv Zahoda na morebiten vnovičen ruski napad.
