Piše: Peter Jančič
Ker so v Tarči pred tednom preveč razkrili o Robertu Golobu, Tini Gaber, Mihu Piškurju, Andreju Ribiču in Tamari Vonta, je morala Erika Žnidaršič že spet na bolniško in tokrat bo to, tako vse kaže, trajno.
Odgovorna urednica Polona Fijavž je sporočila: »Zaupanja v to ekipo Tarče nimam več«. Fijavževa je odgovorna urednica postala po politični čistki vrha RTVS vlade Roberta Goloba. Čistko so izvedli za to, da bi nov vrh RTV Slovenija pomagal, da Svoboda, SD in Levica ostanejo na oblasti še en mandat. Za ta namen bi morali tam črniti opozicijo. Tarča pa namesto tega povzroča težave Golobu. Pred tednom so razkrili, da je s Tino Gaber dopustoval v hotelu Stari dvor na Ugljanu, kamor je vabil Miha Piškur, sin solastnika hotela ter lastnik in direktor podjetja DC Limited, ki dela tudi za Dars in Gen-I Sonce. Ko je bilo ta teden odpovedano nadaljevanje v Tarči, pa so še dodatno opozorili, da je od obeh podjetij DC Limited lani prejelo skoraj 150 tisoč evrov, pri čemer je znesek še višji, ker podatki o izplačilih Gen-I Sonca niso javno dostopni. Ta podjetja pa, opozarja Tarča, organizirajo lažne spletne profile, ki hvalijo izključno naročnike podjetja DC Limited (Dars, Gen-I, Cugelj okna, Biostile). Edina izjema so Gibanje Svoboda, Robert Golob in Tina Gaber. Njih lažni spletni profili hvalijo, čeprav uradno vsi zanikajo povezavo med DC Limited in Svobodo. Na Ugljanu je bil še Tone Krkovič, ki je o tem izgubil spomin in tudi politično nastavljeni šef DARS iz Svobode Andrej Ribič.
»Zaupanja nimam več!« Tako je Polona Fijavž ustavila Tarčo, da bi rešila vlado.
Na izgubo zaupanja Fijavževe in s tem ukinitev Tarče so se v opozicijski SDS in NSi odzvali z odpovedjo sodelovanja v predvolilnih soočenjih RTV Slovenija. Zelo očitno tam novinarjem zaradi interesov vladnih strank onemogočajo pošteno delo. In to pomeni, da tudi soočenja ne bodo verodostojna.
Že pred sporočilom, da »Zaupanja v to ekipo Tarče nimam več« so iz RTV pošiljali odločna zanikanja poročanj novinarjev, da je nadaljevanje Tarče vrh RTV prepovedal. Trdili so, da “Tarča še nikoli ni bila odpovedana zaradi vsebine – in tudi tokrat ne”. To so medijem pošiljali brez podpisa in iz njih ni bilo mogoče ugotoviti, kdo to trdi, da bi lahko preverili. So se pa iz Tarče na te “anonimke” vodstva na družabnem omrežju Facebook odzvali z obsežnim dodatnim pojasnilom, katerega vsebina je bila natančno obratna, da oddaje ni, ker so jim prepovedali sprva načrtovano nadaljevanje in ker so prejeli tudi pisno “opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo, če bo oddaja taka, kot smo jo načrtovali.”
Popolnoma različne razlage istega dogodka imajo stično točko v zadnji Tarči o letovanju Roberta Goloba s Tino Gaber, ki je močno razjezila vladajoče. »Večkrat sem zahtevala, da se držijo programskih standardov, in opozarjala, ko niso bili spoštovani v zadostni meri,« je to opisala Fijavževa. Ti programski standardi so, če povemo povsem naravnost, da se ne sme razkrivati dogodkov in ozadij, ki so nerodni za šefa vlade, njegovo partnerko in Svobodo, SD in Levico, ker jim je nujno zagotoviti še en mandat na vrhu vlade in s tem tudi še en mandat vrha TVS, ki si ga je sedanja vlada nastavila. Tudi Polono Fijavž.
Precej brutalen zaplet na RTV SLO je del širšega dogajanja, kjer smo priča podobnim zlorabam v drugih pomembnih državnih institucijah, kjer so vladajoče stranke izvedle politične čistke. Žan Mahnič (SDS), ki je bil v Tarči pred tednom, ko je udeležbo zavrnila Vonta, se je odzval tako:
Tožilstvo je ta teden zavrglo še ovadbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu (SDS), pri katerem so pred nekaj meseci izvedli hišno preiskavo s povsem noro trditvijo, da bi naj pet let prej kot notranji minister kavaškemu klanu izdajal podatke, kdaj jih namerava policija preiskati. Hojs kot notranji minister ni imel teh podatkov. Zamisel, da bi sledi podatkov, ki jih minister ni imel, lahko našli pet let pozneje s preiskavo pri njem doma, je bila norost. Jasno je bilo, da gre za predvolilno črnjenje. Informacije pa so h kavaškemu klanu res uhajale, Damijana Žišt je leta 2021 v Večeru poročala, da od uslužbenke točno tega tožilstva, ki je pred volitvami začelo preiskovati Hojsa. Tožilstvo podatke, za razliko od Hojsa, je imelo.
Pojasnilo hišne preiskave proti Hojsu je bilo eno samo: politična zloraba za volilno kampanjo. Nekaj ljudi se prime. Po vrhu so s preiskavo in zaplembo telefona in drugih komunikacijskih naprav lahko prišli še do dodatnih podatkov o dogajanju v opoziciji za vladajoče stranke. Zakaj je to pomembno, kaže drug predvolilni dosežek tožilstva, povsem enake vrste kot pri Hojsu, ko je na sodišče vložilo obtožni predlog proti poslancem NSi, sicer parlamentarnim nadzornikom, ki preverjajo, ali policija, tožilstvo in sodstvo ne zlorabljajo svojih pooblastil za pridobivanje podatkov za črnjenje opozicije v predvolilni kampanji. Mateja Tonina, Janeza Žaklja, Jožefa Horvata in Jerneja Vrtovca tožilstvo obtožuje, da so izdali državno skrivnost policije, da ta ne prisluškuje direktorju DARS in politiku NSi Valentinu Hajdinjaku. Kar je podobno nora obtožba kot je bila tista Hojsa. Podatke o poslancih NSi so policisti zbirali s podobno preiskavo kot je bila pri Hojsu iz SDS. Le da pri Valentinu Hajdinjaku iz NSi. Zaplenili so mu komunikacijske naprave. Trdili so, da preverjajo poslovanje DARS. Zbirali pa podatke o opozicijskih politikih za potrebe vladajočih.
Hajdinjaka so policisti začeli preiskovati, ko so ga vladajoči odstavljali z vrha DARS, da bi tja nastavili politika Svobode Andreja Ribiča. Šlo je za še eno v seriji političnih čistk. In preiskav, ko se zbira podatke o političnih konkurentih za predvolilna črnjenja. Policijo (pa tudi tožilstvo) je mogoče politično zlorabiti, ker je premier Robert Golob obsežne politične čistke izvedel tudi v policiji sami. Javno je to močno odmevalo, ker se je pri tem zapletel v hud spor z nekdanjo notranjo ministrico iz lastnih vrst Tatjano Bobnar, ki se s političnim podrejanjem policije ni strinjala. Zakaj so politično nastavljeni kadri v policiji pomembni? Ker odločajo o tem, proti komu bodo sprožili preiskave in pridobivali podatke. In jih lahko tudi posredujejo naprej za potrebe volilnih kampanj Roberta Goloba. In tudi so. Kako to vemo? Ker so to iz tožilstva sami povedali, ko tik pred volitvami zdaj preganjajo štiri poslance NSi.
Kot pri Hojsu tudi v tem primeru gre za črnjenje v medijih, katerega cilj ni, da bi zares bil kak sodni postopek proti poslancem. Ta bi bil velik mednarodni škandal, ki se jim je pa že zgodil, ker so se že na napoved kazenskega pregona odzvali v evropskem parlamentu. Na tako oster odziv vladajoči verjetno niso računali. Matej Tonin je bil izvoljen za evropskega poslanca in je pred maltretiranji Roberta Goloba bolj zaščiten od ostalih poslancev NSi. Da smo priča zlorabi za potrebe volilne kampanje, pa kaže še dodatna podrobnost. Kazenski postopki proti poslancem so mogoči le, če to dovoli parlament. Še posebej je to pomembno, ko so postopki proti poslancem sproženi zaradi opravljanja parlamentarnega nadzora in to od tistih, ki jih poslanci nadzorujejo. Po ustavi imajo poslanci imuniteto, ki se ji lahko tudi odrečejo. A tega ne morejo storiti, ker jim sploh ne povedo, česa so obtoženi in postopka, v katerem bi parlament odločal o njihovi imuniteti, tudi ni sprožil nihče – kar bi morali storiti, če bi šlo za dejanski kazenski postopek.
So le nenavadna medijska poročanja iz neuradnih virov za črnjenje poslancev NSi in opozicije. Kot so bila že pri podtikanju Hojsu.
Kako bizarno je komuniciranje, pa kaže moja prošnja, da iz RTVS pojasnijo, kaj pomeni trditev, da je razlog odpovedi Tarče “nepričakovana odsotnost v ekipi”. Tako sem jim napisal: “Prosim vas, da pojasnite, kdo, z imenom in priimkom, je bil odstoten v ekipi, za kakšno odsotnost je šlo in kaj je bil razlog zanjo.” Odgovorili so mi, seveda brez podpisa, tako: “RTV Slovenija je dolžna varovati osebne podatke zaposlenih, zato informacij o tem, kdo je bil odsoten z dela in iz kakšnega razloga, ne moremo posredovati javnosti.”
Še to, da je Erika Žnidaršič morala že spet na bolniško, tokrat za precej več časa, je skrivnost te “javne RTVS”.
Čeprav vsi vemo, kakšna.
