Piše: Andrej Sekulović
Levičarski skrajneži vedno trdijo, da se borijo za ljudi, a njihova dejanja pogosto govorijo ravno nasprotno. Nedavno je to prišlo do izraza v Berlinu, kjer so zeleni fanatiki povzročili obširen izpad elektrike, ki je prizadel predvsem običajnega človeka.
V začetku novega leta je nemška prestolnica doživela enega največjih izpadov električne energije v povojnem obdobju. Na desettisoče gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike in gretja, in to v času, ko so temperature padle pod ničlo. Skrajni levičarji so namreč podtaknili požar na električnih kablih blizu elektrarne v okrožju Lichterfelde na jugozahodu mesta, ki je bil posledično tudi najbolj prizadet. Svojo sabotažo so levo-zeleni blazneži izvedli 3. januarja okoli šeste ure zjutraj. Poškodovani kabli visoke napetosti so dobavljali električno energijo, in s tem tudi ogrevanje in komunikacijske storitve, precej velikemu delu Berlina. Tako je brez elektrike ostalo dobrih 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Levičarska akcija je zavila v temo in mraz več kot 100.000 občank in občanov. Policija je že od začetka sumila, da gre za podtaknjen požar, nemški tožilci pa so kmalu sporočili javnosti, da zadevo preiskujejo kot teroristično dejanje. Morebitne storilce tako bremeni sum članstva v teroristični organizaciji, sabotaže, požiga ter motenja javnih storitev.
Za napad prevzeli odgovornost levičarski skrajneži
Na spletu so se kmalu pojavile izjave, v katerih je odgovornost za napad prevzela skrajno leva organizacija Vulkangruppe oziroma Vulkanska skupina, ki je znana po tovrstnih sabotažah infrastrukture v imenu zelene agende. Policija naj bi potrdila, da je vsaj eno od priznanj najverjetneje resnično, saj navaja določene podrobnosti napada, ki bi bile lahko znane le storilcem. Preiskovalci so dejali, da je šlo za podrobno načrtovan napad, a kljub temu naj bi levi teroristi kasneje pohlevno trdili, češ da je bil njihov namen povzročiti škodo gospodarstvu, ne pa onemogočiti dostop do elektrike gospodinjstvom. So zeleni teroristi torej nesposobneži, lažnivci ali pa jim ni mar za ljudi? Verjetno velja vse troje. No, skupina, ki je prevzela odgovornost, ni organizacija v klasičnem pomeni besede, temveč gre bolj za omrežje manjših terorističnih celic, ki si nadevajo imena po različnih vulkanih, s čimer namigujejo na naravne katastrofe in na svoj cilj motenja in onemogočanja delovanja sodobne infrastrukture. V zadnjih letih so na območju Berlina slednjo že večkrat poškodovali na podoben način. Nemški zvezni urad za zaščito ustave je Vulkangruppe, omrežje bolj ali manj povezanih skupin brez hierarhične strukture, klasificiral kot militantno skupino, ki je povezana z anarhističnimi in drugimi radikalno levičarskimi gibanji.
Ne gre za prvo sabotažo zelenih teroristov
Ime Vulkangruppe naj bi se prvič pojavilo leta 2011 na območju Berlina in nemške zvezne dežele Brandenburg. Sledili so prvi napadi in sabotiranje infrastrukturnih omrežij. Med letoma 2011 in 2013 so pripadniki skupine podtaknili več požarov znotraj berlinske in okoliške železniške infrastrukture. Leta 2018 so izvedli napad, podoben njihovi zadnji sabotaži, le z manj škode; v berlinskem okrožju Charlottenburg so podtaknili požar na napajalnih vodih, po katerih potuje električna energija od proizvajalcev do porabnikov, in s tem povzročili izpad elektrike v več kot 6.500 gospodinjstvih in 400 podjetjih. Prav tako so sabotirali tudi podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter leta 2020 povzročili incident na Inštitutu Heinrich Hertz, kjer so zblazneli samooklicani okoljevarstveniki prav tako povzročili požar. Kasneje so dejali, da so si za tarčo izbrali omenjeni inštitut, ker naj bi bil vpleten v razvoj aplikacije za boj proti pandemiji covida‑19. Nato so izvedli enega bolj odmevnih napadov na megatovarno Tesle v Berlin-Brandenburgu, ko so marca 2024 zažgali visokonapetostni kabel in s tem prekinili električno oskrbo tovarni ter začasno prekinili proizvodnjo. To je bila njihova prva sabotaža, ki je pritegnila mednarodno pozornost. Skupina naj bi imela prste vmes tudi pri požaru, ki je v Berlinu lani prav tako povzročil izpad elektrike pri deset tisoč gospodinjstvih. Čeprav skrajneži in ultralevičarji, ki paradirajo kot okoljevarstveniki, trdijo, da niso hoteli prizadeti običajnega človeka, je iz njihove kratke zgodovine terorizma jasno, da jim za slednjega ni preveč mar.
Boj proti fosilnim gorivom in podnebnim spremembam
Kot vidimo, so glavne tarče skupine Vulkangruppe energetska infrastruktura, industrijski objekti in telekomunikacijske ter železniške linije. Kakšni pa so vzroki zeleno-rdečih fanatikov za njihove zločine? Gre seveda za ideološko obarvane napade, katerih glavna tarča je gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, ter proizvodnja energije, ki naj bo po mnenju pripadnikov skupine negativno vplivala na okolje. Skupina meni, da ravna v samoobrambi proti povzročevalcem podnebne krize. V izjavi, s katero so »okoljevarstveni« teroristi prevzeli odgovornost in nosi naslov »Prekinitev obratovanja elektrarn na fosilna goriva je fizično delo – le pogumno. Srečno militantno novo leto«, so zapisali: »Ne moremo več tolerirati bogatih. Spodbudimo konec imperialističnemu načinu življenja. Lahko ustavimo plenjenje Zemlje.« Glede pridobivanja fosilnih goriv so zapisali: »Zaradi pohlepa po energiji je Zemlja izmučena, izčrpana, posiljena, prebičana, požgana, uničena. Celotne regije niso več primerne za življenje zaradi vročine, preprosto gorijo. Naš življenski prostor izginja pod vodo zaradi višanja morske gladine.« Kot že rečeno, so teroristi svoj napad predstavili kot »dejanje samoobrambe in mednarodne solidarnosti z vsemi, ki ščitijo Zemljo in življenje«, v upanju, da bodo njihova dejanja ustavila proizvodnjo fosilnih goriv. No, zaradi posledic za vse tiste, ki so zaradi njihovih »plemenitih« ciljev zmrzovali, so se opravičili, a le revnejšim gospodinjstvom, medtem ko so do bogatejših prebivalcev izrazili zadržanost.
Odzivi na napad in trajanje zatemnitve
Pri skrbno načrtovanem napadu so skrajneži uporabili zažigalne naprave, s katerimi so zakurili kable. Berlinski župan Kai Wegner iz vrst Krščansko-demokratske unije (CDU) je napad označil ne le za vandalizem, temveč tudi za dejanje, ki je ogrozilo življenja in meji na terorizem. Predstavniki konservativne Alternative za Nemčijo (AfD) so opozorili, da vlada ni razvila nobene »dosledne politične in varnostne strategije« za zaščito pred tovrstnimi sabotažami, in posvarili, da so lahko tudi druge zvezne dežele tarče tovrstnih napadov, če ne bo infrastruktura ustrezneje zaščitena. Kancler Friedrich Merz pa je priznal, da so potrebni rezervni sistemi, ki v Berlinu niso bili vzpostavljeni v zadostni meri. Zatemnitev je trajala več dni in je tako postala najdaljša po drugi svetovni vojni. Večina prizadetih gospodinjstev je ostala brez elektrike kar pet dni, ko so operaterji postopoma vrniti elektriko na prizadeta območja. Bolj ali manj je bila oskrba z električno energijo znova vzpostavljena do 7. januarja 2026, čeprav so bile v naslednjih dneh še vedno posamezne kratkotrajne prekinitve zaradi tehničnih prilagoditev in nadomestnih povezav. Zaradi izpada elektrike so bili prizadeti tudi osnovni storitveni sistemi – od interneta in mobilnih storitev do ogrevanja in transporta. Številne šole so morale prekiniti pouk, v mestu pa so odprli začasne ogrevalne centre in zavetišča za ljudi, ki so se znašli v nevarnosti zaradi možnosti podhlajenosti.
