Piše: C. R.
Danes, 16. maja 2026, ob 21. uri bo na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja spominska slovesnost ob nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pod skupnim geslom »Ker smo ljudje« jo organizirajo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in pobuda Vsepovojitev.
Spominski večer je namenjen skupnemu prižigu luči, molitvi ter dostojnemu spominu na tisoče zamolčanih žrtev revolucionarnega in totalitarnega nasilja na slovenskih tleh.
Podrobnosti o dogodku:
-
- Datum in ura: Sobota, 16. maj 2026, ob 21.00
- Lokacija zbora: Ljubljana, Trg republike — osrednji ploščadni del trga pred stavbo Državnega zbora, kjer bodo v krogu postavljene spominske luči.
- Sodelujejo: Marcelo Brula, Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, Rok Pogačnik, Lojze Peterle, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše ter varuhi spomina.
- Televizijski prenos: Za vse, ki ne morete priti v Ljubljano, bo potekal neposredni prenos na programu Planet 2.
Poziv obiskovalcem: Organizatorji naprošajo vse udeležence, naj s seboj prinesejo sveče in slovenske zastave, s katerimi bomo trg obsijali v znamenje resnice, spomina in narodne enotnosti.
Zgodovinski kontekst in politični izbris spomina
Nacionalni dan spomina je bil prvotno razglašen v spomin na 17. maj 1942, ko so partizanske enote v soteski Iške brutalno umorile 53 civilistov – med njimi največ slovenskih Romov, vključno s 24 otroki in nosečnicami. Ta tragični dogodek simbolizira začetek masovnih medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, ki so bili desetletja zamolčani.
Spominski dan je doživel grob politični poseg 16. maja 2023. Vlada Roberta Goloba je namreč na dopisni seji – ravno med potekom takratne spominske slovesnosti na Trgu republike – sprejela sklep o njegovi ukinitvi. Ta korak je sprožil ostre obsodbe civilne družbe, ki je oblastem očitala civilizacijski korak nazaj ter jemanje osnovne človekove pravice do groba in spomina.
Parlamentarni boj: Zakon za dostojen pokop in DNK analize
Kot neposredni odgovor na vladno ignoranco so opozicijske stranke (NSi s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, SDS, Demokrati, SLS in Fokus) maja 2026 v parlamentarno proceduro vložile nov predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.
Ta zakonski predlog prinaša ključne sistemske rešitve:
-
- Ponovno uradno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
- Ureditev civiliziranega pokopa posmrtnih ostankov več tisoč žrtev (tudi iz brezna pod Macesnovo gorico) na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, čemur mestna oblast pod vodstvom Zorana Jankovića trmasto nasprotuje.
- Uvedbo uradnih mrliških listov za vse žrtve vojne in revolucije, s čimer bi jim država po več desetletjih končno priznala status pokojnih oseb.
- Natančen postopek zbiranja in identifikacije bioloških vzorcev (DNK) v sodelovanju s svojci, wat bo omogočilo dokončno prepoznavo izkopanih posmrtnih ostankov.
Mednarodni odmev in evropska obsodba
Dogajanje v Sloveniji je močno odjeknilo tudi na mednarodnem parketu. Evropska poslanka Romana Tomc je v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem na Odbor za peticije Evropskega parlamenta vložila peticijo o kršenju pravice do pokopa in ukinitvi spominskega dneva.
Rezultat teh prizadevanj je bila zgodovinska Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel julija 2025. Evropski poslanci so v njej uradno izrazili globoko obžalovanje nad vladnim izbrisom dneva spomina, obsodili pomanjkanje odgovornosti za storjene zločine ter Republiko Slovenijo jasno pozvali k spoštovanju evropskih vrednot, odprtju arhivov tajnih služb (UDBA) in zagotovitvi pravice do dostojnega pokopa za vse umorjene.
Slovesnost »Ker smo ljudje« ostaja svetilnik spomina, ki dokazuje, da pietete in zgodovinske resnice ni mogoče izbrisati z nobenim političnim dekretom. Vabljeni, da z vašo prisotnostjo izkažete spoštovanje tistim, ki jim je bilo to desetletja krateno.
