Piše: Andrej Sekulović
Inštitut dr. Jožeta Pučnika je 9. januarja v Ljubljani priredil mednarodno konferenco »Demokracija in tehnologija«, ki se je odvila v konferenčni dvorani hotela Grand Plaza. Na dogodku so poleg slovenskih spregovorili tudi ugledni tuji gostje.
Namen konference je bil spodbuditi razpravo o tehnoloških inovacijah, sploh v luči umetne inteligence in vse večje prisotnosti spletnih tehnoloških orodij. Udeleženci so se spraševali, kako bo nova tehnologija vplivala na stare demokratične procese, integriteto volitev in dostopnost demokratične udeležbe. Prav tako so govorili o naraščajočem vplivu družbenih medijev, ki so postali tudi orodje političnih kampanj ter oblikujejo komunikacijo med volivci in kandidati ter samo javno mnenje. Čeprav tehnologija prinaša številne ugodnosti, obenem pomeni tudi nove nevarnosti, od volilnih prevar in manipulacij do dezinformacij in cenzure. O vseh teh izzivih so spregovorili domači in tuji strokovnjaki. Ob začetku konference so se zvrstili pozdravni nagovori dr. Andreje Valič Zver, direktorice IJP, Sofie Solemacher van der Vegt, direktorice Krščansko-demokratskega inštituta iz Budimpešte, Tomáša Kulmana, direktorja Patrimonium Sancti Adalberti iz Prage, in predsednice sveta IJP mag. Ive Pučnik Ozimič. Zatem je na oder stopil prvak opozicije in nekdanji predsednik treh slovenskih vlad Janez Janša, ki je imel uvodni govor. Sledil je panel, ki ga je vodil dr. Žiga Turk, gostje pa so bili publicist Alejandro Peña Esclusa iz Latinske Amerike, madžarski poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Patriotov za Evropo András László, profesor in publicist dr. Matevž Tomšič ter dr. Niko Gamulin, znanstvenik in strokovnjak za umetno inteligenco.
Demokracija kot tehnologija
Janez Janša je opozoril, da so demokratični procesi, ki jih danes posodabljajo nove tehnologije, zelo starodavni. »Marsikje na zahodni polobli vladavina izvoljenih danes ni dejansko vladavina, ki obvladuje družbe, temveč postaja vse bolj privesek ali krinka za vladavino neizvoljenih,« je komentiral današnje stanje. Ob tem je prisotne spomnil na citat Jožefa Pučnika, ki je spodbudil tudi organizacijo konference: »Demokracija ni vrednota sama po sebi in ne more biti ideal. Demokracija je mnogo banalnejša in je s tem tudi mnogo pomembnejša. Demokracija je najučinkovitejša tehnologija.« Ne pravi demokracija in tehnologija, temveč demokracija kot tehnologija, je ob tem posebej izpostavil Janša in nadaljeval s citatom: »Demokracija je vsaj do sedaj najučinkovitejša tehnologija, ki šele omogoča, da lahko državo sploh prenašamo.« Nadaljeval je, da je v državi, kot je Slovenija, ki je izšla iz nekega totalitarnega režima, beseda demokracija poleg tehnologije ali procesa predstavljala tudi vrednoto. A tisti, ki so vsaj navidezno sestopili z oblasti ob osamosvojitvi, so demokracijo videli le kot tehnologijo, kot orodje za svoje cilje.
Nekoč in danes …
Slovenija bo imela čez tri mesece volitve, ki so najbolj temeljni tehnološki postopek demokracije, je nadaljeval prvak SDS. »V Sloveniji in drugih državah, ki imajo svobodne volitve, volimo še na star način. V grških demokracijah so pisali na glinene ploščice in jih metali v škatle, mi pa obkrožamo na glasovnicah – temeljni postopek se ni bistveno spremenil,« je dejal. Od pamtiveka do danes se proces ni znatno spremenil, čeprav se sedaj spreminja v luči novih tehnologij. A v Sloveniji imamo poseben problem, ki ga je Janša izpostavil: »Volimo na star način in nimamo problemov z glasovalnimi aparati kot v nekaterih ameriških državah, o čemer piše Alejandro Peña Esclusa v svoji knjigi o volilnih prevarah. Sem pa ob branju njegove knjige dojel, da se tudi v Sloveniji pojavljajo težave s ponarejanjem rezultatov, čeprav ne izhajajo iz tehnologije.« Glede tega je izpostavil dva velika problema: »Gre za pomanjkljiv nadzor nad glasovnicami v času predčasnega glasovanja in za ukinjanje volišč na podeželju.«
Zapiranja volišč
»Ko smo se osamosvajali,« je nadaljeval Janša, »smo šli na plebiscit in smo za samostojnost lahko glasovali na 4.130 voliščih, čeprav je bilo 300.000 volilnih upravičencev manj. Danes jih je toliko več, a imamo le 1.200 volišč. Sistematično se jih je ukinjalo v podeželskih okrajih, tam, kjer je dostopnost do volišč težja. Če danes pogledate volilno udeležbo, je razlika med volilnimi okraji, denimo v Ljubljani, kjer so volišča na vsakem koraku, in podeželjem, kjer je težje priti do njih, ogromna, celo do 20-odstotna.« Včasih so bila volišča v vseh večjih naseljih, a so prebivalci kar naenkrat ugotovili, da v njihovih zadružnih ali gasilskih domovih volišč ni več: »Najprej so jih ukinjali po tihem, zatem pod pretvezo, da niso dostopna za invalide. Zgodilo se je, da so v nekem okrožju, kjer je bilo 200 upravičencev in en invalid, ki so mu, če ni mogel do volišča, prinesli glasovnico in ni imel težav, zaradi tega ukinili volišče. Prej naj bi bil eden, ki ni imel dostopa do volišča, sedaj jih je bilo 200,« je razložil Janez Janša in ob tem dodal: »To je bil prispevek enakosti.« Po novem naj bi vlada hotela ukiniti manjša volišča, češ da ni vedno zagotovljena tajnost glasovanja.
Problem predčasnih volitev
Zatem se je posvetil drugemu problemu – predčasnemu glasovanju in nadzoru nad temi glasovnicami. »Glasovnice se zapečatijo v papirnate skrinjice in se jih shrani na sedežih okrajnih volilnih komisij. V vseh komisijah od osamosvojitve naprej je levica vedno imela večino med predsedniki komisij, bodisi ker je bil na tak način napisan zakon bodisi ker je imenovanje državne volilne komisije vedno bilo v njihovih mandatih. To včasih ni bila težava, saj predčasno glasovanje ni bilo razširjeno. V zadnjih obdobjih pa se to spodbuja; na zadnjih volitvah je tako glasovalo skoraj deset odstotkov volivcev. Kljub temu da smo štirikrat uradno zahtevali, da se glasovnice preštevajo sproti, se štejejo na koncu.« Janša je opozoril, da je to velika težava v prestolnici: »Na zadnjih volitvah je bilo 14 predčasnih volišč, skrinjice pa je zatem šest noči varovala varnostna služba ljubljanskega župana. Nadzornikom ni bil omogočen dostop. Nimamo dokazov, da bi lahko trdili, da je kdo zamenjal skrinjice ali kaj ponaredil, čeprav to ne bi bilo težko. Tega ne moremo preverjati. A ravno v tem je težava. Da je nekaj narobe, govori dejstvo, da je bilo sprotno preštevanje vedno zavrnjeno,« je še opozoril Janša.
Venezuelska izkušnja
Po govoru Janeza Janše je nastopil čas za panel s štirimi že omenjenimi gosti, ki ga je moderiral dr. Žiga Turk. Vsakega od gostov je povabil h komentiranju same teme demokracije in tehnologije ter jim zatem zastavil podvprašanje ali dve. Prvi je bil na vrsti venezuelski disident in avtor knjižnih uspešnic Forum São Paulo in kulturna vojna ter Volilne prevare Foruma São Paulo Alejandro Peña Esclusa. Spregovoril je o tematikah, ki jih obravnava že v knjigi o volilnih prevarah. »Prihajam iz središča, kjer je bilo sodobno goljufanje na volitvah razvito,« je dejal in imel pri tem v mislih socialistično Venezuelo. Opozoril je, da je v Sloveniji opaziti podobne vzorce. Poudaril je, da je imela Kuba velik vpliv na venezuelsko politiko, ter označil venezuelske predsednike za lutke te države, kar je utemeljil tudi s tem, da so bili varnostniki Nicolasa Madura, ki so jih eliminirale ZDA ob njegovem zajetju, prav tako Kubanci. Slednji so takratnega predsednika Cháveza prepričali, da nov elektronski način glasovanja prinaša dobre priložnosti za goljufanje. Tako so ustvarili elektronsko podjetje, ki pa je bilo ustanovljeno v ZDA. Vsa mogoča elektronska orodja pri glasovanju so izkoriščali za krajo kar dveh milijonov glasov leta 2004. Esclusa je opisal tudi druge načine, kako so socialisti kradli volitve in se obdržali na oblasti; več o tem pa si lahko preberete v omenjenih knjigah, ki sta izšli pri Novih obzorjih.
Splet in svoboda
Naslednji je prišel za mikrofon evropski poslanec András László. »Všeč mi je citat, ki ga je izrekel Janša, o tem, da je demokracija tehnologija,« je dejal in nadaljeval: »A tehnologija ni nujno demokracija. In kakšna tehnologija je demokracija? Demokracija mora zagotavljati svobodo; je tehnologija, ki naj bi to omogočala.« Kako pa to zagotavlja? László je izpostavil, da smo danes nenehno v stiku s spletom. Tam se lahko svobodno izražamo in spremljamo, kar govorijo drugi. Po njegovem mnenju to prispeva k demokratizaciji javnega diskurza. Uveljavljene medije so prehiteli spletni mediji, te pa izpodrivajo družbena omrežja, ki postajajo osrednji vir informacij. »Mediji so le sredstvo prenosa informacij in mnenj. S spletno tehnologijo je to postalo dostopno vsem. Tako se je vloga nadzornikov mnenj zelo zmanjšala.« László meni, da je to dobra stvar, ki omogoča tudi neposredno komunikacijo med kandidati in volivci. Kaj pa negativne posledice tehnologije na demokracijo? Tu je izpostavil anonimne uporabnike, nepreverjena dejstva in predvsem poskuse bivših nadzornikov mnenj, da obdržijo svoje položaje odločevalcev. Iz tega se poraja cenzura, zavita v »preverjanje dejstev« ali »boj proti sovražnemu govoru«. Izpostavil je primer, ko je EU opozorila Muska, naj pazi, o čem se bo v intervjuju na svoji platformi X pogovarjal s Trumpom, ki je bil takrat še predsedniški kandidat. Spomnil je tudi na govor J. D. Vancea v Münchnu, ko je ta izpostavil, da je cenzura največja grožnja Evropi, ter dodal, da je bil odziv Bruslja še več cenzure in preprečevanja prostega pretoka mnenj. Nadalje je opozoril, da ravno EU financira razne nevladne organizacije, ki prek »preverjanja dejstev« izvajajo cenzuro, kar pomeni, da uporablja denar davkoplačevalcev za cenzuro njihovih prepričanj.
Kriza demokracije?
Zadnja dva govorca sta bila dr. Matevž Tomšič in dr. Niko Gamulin. Tomšič je izpostavil, da so medsebojni vplivi politike in tehnologije obsežni. »Mediji so pomemben faktor kakovostne demokracije,« je dejal in dodal, da digitalni mediji ne stopnjujejo le vzpona demokracije, temveč tudi pojave, ki jih nekateri smatrajo za problematične. Meni, da je danes do določene mere demokracija v krizi, saj se velik del volivcev počuti, kot da v resnici nima primernih zastopnikov. »Gre za prepad med ponudbo političnih elit in pričakovanji državljanov,« je razložil. Na mnogih področjih elite sprejemajo politiko, ki jo državljani zavračajo, na primer na področju množičnih migracij ali zelenega prehoda. Tako se zmanjšuje zaupanje v ustanove in elite. Prav tako slednje vidijo »populizem« kot nevarnost za demokracijo, čeprav gre le za izražanje demokratične volje. Dr. Gamulin je govoril predvsem o umetni inteligenci, tehnologijo pa v sklopu družbe umešča v infrastrukturo. Razložil je, da gre pri umetni inteligenci le za statistično napovedovanje in iskanje najustreznejših odgovorov na vprašanja uporabnikov. Ravno zato, ker črpa iz spleta in raznih študij, pa je umetna inteligenca lahko enako pristranska kot osrednji mediji, če je programirana tako, da najprej upošteva te vire. Za primer je dr. Gamulin navedel globalno segrevanje, saj UI le ponavlja splošno sprejete teze o njem, ki sovpadajo z zeleno agendo. Zato moramo biti previdni, ko uporabljamo tovrstne programe, in jim ne smemo slepo verjeti. Po zaključku je sledila živahna razprava, nato pa še pogostitev.
