Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 2,13-15.19-23)
Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Heródove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: ›Iz Egipta sem poklical svojega sina.‹ Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan.
Zgodbo o begu o Egipt poznamo. Morda ni naključje, da nedelja Svete Družine v tem letu sovpada z godom nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je Herod dal pomoriti, bojda iz preventivnih razlogov. Da mu ne bi stegoval prstov po kroni kakšen novorojeni kralj. To je bil že prvi nesporazum glede Jezusovega kraljestva, ki ni od tega sveta. O tem smo sicer nekaj več napisali ob prazniku Kristusa Kralja pred dobrim mesecem.
Marsikomu pa bo morda padel v oči zaključek tega odlomka – da se bo Jezus imenoval Nazarečan. Nenavadno, kajti preroki so napovedovali rojstvo m(M)esije, torej Odrešenika, ki ga je Bog mazilil, v Betlehemu, v rojstnem mestu kralja Davida. Nenavadno je že to, ker je preprosti tesar Jožef izhajal iz Davidove rodbine. Tu ni bilo pravila o kakšnih plemiškem nasledstvu, tako kot smo vajeni v evropskih velikih vladarskih dinastijah. Tudi kralj David je bil sprva le skromen pastirček. Za kralja pa ga je izvolil sam Bog po Samuelu, zadnjem velikem sodniku v Izraelu, ko so ljudje hoteli biti kakor drugi narodi in so vztrajali pri tem, da dobijo kralja. Najprej je bil izbran Savel iz Benjaminovega rodu, vendar je svoje kraljevanje zavrgel z grešnostjo, zato je Samuel mazilil Davida iz Judovega rodu. Tako je tudi Jezusov skrbnik izhajal iz tega rodu, ki je poseljeval osrednjo Palestino, torej Judejo. Božja previdnost je obrnila dogajanje tako, da je Jožef, ki je z Marijo bival v Nazaretu, moral na popis v svoj rodni kraj, ker je tako določila rimska oblast. Jezus se tako rodi v Betlehemu, a mora nato še bivati v Egiptu, kar je skrivnosten izraz solidarnosti z lastnim narodom, ki je bilo tam pred davnimi stoletji v sužnosti. Jožef mora po sledeh svojega starozaveznega soimenjaka tja in na nek način uresničil to, kar je bilo rečeno za starozaveznega Jožefa, da ga je Bog postavil za gospodarja svoji hiši ter upravitelja vsej svoji posesti.
