Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se z Andrejem Černicem, ki že dlje časa sledi dogajanju okoli prodaje zgodovinsko slovenskih nepremičnin v Italiji, in je novinar slovenske redakcije RAI v Trstu. Prispevke o družbi Dom, ki te nepremičnine prodaja, je Černic pripravil prav za RAI, o tej temi pa že dlje časa piše tudi za revijo Mladika.
Andrej Černic je novinar, zaposlen v uredništvu slovenskega novinarskega oddelka RAI v Trstu. Iz novinarstva je diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je opravil tudi magistrski študij iz politologije. Danes sodeluje tudi z revijo Mladika v Trstu. V preteklosti je v Sloveniji več let sodeloval z revijo Reporter, bil je tudi dopisnik za italijansko tiskovno agencijo Ansa iz Slovenije. Pisal je tudi za tednik Novi glas iz Gorice.
DEMOKRACIJA: Če se ne motim, finančna agonija zamejske družbe Dom traja že več let. Prosim, razložite za kakšno družbo gre, kdo je lastnik, s čim se je ukvarjala in kako se je v teh letih preoblikovala?
Andrej Černic: Gre za eno od pomembnejših gospodarskih realnosti znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji, posebej znotraj tistega dela, ki se svetovnonazorsko prepoznava v levo usmerjeni krovni organizaciji – Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ). Tržaška nepremičninska družba Dom je bila ustanovljena leta 1951, da bi upravljala z nepremičninami, s katerimi je razpolagal ta del slovenske manjšine, med njimi so sedeži številnih društev in organizacij. Večkrat je šlo za nepremičnine, ki so jih vaške skupnosti in društva zgradili udarniško in v prostem času ter jih nato prepisali na to družbo, ker jim je bilo zagotovljeno učinkovitejše upravljanje. Hkrati pa je družba Dom tudi lastnica nekaterih pomembnejših nepremičnin, ki so strateškega pomena za celotno manjšino. V zadnjih mesecih sta zaradi postopka prodaje, ki je v teku, pod posebnim udarom Kulturni dom v Trstu, kjer domuje Slovensko stalno gledališče, in nekdanja Ciril-Metodova šola v Ulici Montecchi v Trstu, kjer ima danes sedež Primorski dnevnik. Kulturni dom je danes na prodaj, za morebitni odkup se družba Dom pogaja z Republiko Slovenijo. Poslopje nekdanje Ciril-Metodove šole pa je skoraj v celoti prodano. Dve nadstropji je odkupila družba DZP-Prae, založnica Primorskega dnevnika.
Lastnik družbe Dom je Podporno društvo Tržaška matica. Gre za pravno osebo, ki ima obliko društva in je neposredni izraz SKGZ. V lasti ima 81 odstotkov družbe. V lastniški verigi družbe Dom najdemo še družbo KB s 14,3 odstotka, Sklad Trinko s 2,7 odstotka in dve fizični osebi z manjšimi participacijami. Tako družba KB kot Sklad Trinko (gre prav tako za pravno osebo, ki ima obliko društva in je izraz SKGZ) imata v zgodbi finančne krize družbe Dom zelo pomembno vlogo.
Kakšna je sedanja sestava skupine Dom?
Poleg matičnega podjetja, Tržaške nepremičninske družbe Dom, o kateri smo doslej govorili, sestavlja skupino tudi hčerinska družba, ki nosi prav tako ime Dom. Za lažjo obravnavo bomo v nadaljevanju uporabljali poimenovanje matična družba in hčerinska družba. Hčerinska družba je nastala leta 2016. Takrat je bila kriza matice že zelo izrazita. Izstopala je visoka zadolženost, kopičile so se tudi njene izgube. Hčerinsko družbo Dom so ustanovili, da bi izločili t. i. komercialne dejavnosti iz portfelja matične družbe. Komercialne dejavnosti so tiste, ki nimajo strateškega pomena za manjšino, strateške nepremičnine pa so tiste, ki so ključnega pomena za delovanje manjšinskih organizacij. Po tej potezi iz leta 2016 se je večji del dolgov prenesel na hčerinsko družbo, matična pa je v portfelju ohranila nakopičene izgube.
Od kod izvirajo finančne težave, zaradi katerih so že šle ali pa še bodo šle v prodajo stavbe, ki so tako rekoč zgodovinska last slovenske manjšine v Italiji?
Tržaška nepremičninska družba Dom je v težave, ki so nas pripeljale do današnjega kriznega stanja, zabredla v začetku prejšnjega desetletja. Leta 2012 je od goriške finančne družbe KB1909 (medtem se je ta družba preimenovala v KB, a jo bomo zaradi poenostavitve vedno nazivali s starim imenom) odkupila njeno nepremičninsko vejo, začenši z družbama KB Invest in Kraško nepremičninsko družbo. Kupnina je znašala 3 milijone evrov, prava težava pa se je skrivala v dejstvu, da je bilo takrat podjetje KB Invest močno zadolženo. Skupni znesek dolgov podjetja, ki ga je družba Dom odkupila od podjetja KB1909, je znašal kar 10,2 milijona evrov. To je zelo negativno zaznamovalo nadaljnje poslovanje družbe Dom in je privedlo do zdajšnjega stanja. Pred tem »poslovnim podvigom« je bila bilanca družbe Dom dokaj uravnotežena. Ob 2,4 milijona evrov kapitala je imela za približno milijon evrov dolgov. Nakup nepremičninskega sektorja družbe KB1909, ki je bil obtežen z 10 milijoni evrov dolgov, pa je imel za družbo Dom katastrofalne posledice. Iz leta v leto je bilo treba v bilanco vpisati nove slabitve, kopičile so se izgube, zadolženost pa je vrtoglavo naraščala. Do konca leta 2022 je tako skupina Dom (matična in hčerinska družba) nakopičila 5,7 milijona evrov izgub in 11,7 milijona evrov dolgov. Omenjeno stanje seveda ni bilo vzdržno. Zato je bilo potrebno začeti s prodajo premoženja. V to kislo jabolko je ugriznila uprava, ki je nastopila svoj mandat v letu 2022. Pred tem –v obdobju torej, ko se je kriza v skupini Dom porajala – je bila na čelu družbe Dom skupina upraviteljev, ki so bili nekoliko bliže družbi KB1909, tisti družbi torej, ki je odtujila prezadolženi nepremičninski sektor.
Kakšno vlogo torej igra družba KB1909 v tej zgodbi? In zakaj je družba Dom prevzela močno prezadolžena podjetja?
Razlogov seveda ne poznam, nedvomno gre, če se izrazim nekoliko evfemistično, za povsem nelogično ekonomsko odločitev upraviteljev družbe Dom. Pri tem pa je treba nekoliko bolje razumeti širši okvir. Tudi družba KB1909 je takrat doživljala krizo zaradi več strateških napak v upravljanju zelo širokega portfelja in zaradi napačnih investicij, ki so se izkazale za nedonosne in ki so prinesle izgubo. Odločila se je zato prodati nekatere nestrateške naložbe, med njimi nepremičninski sektor. Naj ponovim, da je težko razumeti, zakaj je družba Dom prevzela prezadolžena nepremičninska podjetja. Povedati pa velja, da so se v tistem obdobju v vodstvu družbe Dom pojavljali upravitelji, ki so bili hkrati tudi v upravi družbe KB1909. Poglejmo samo dva primera. Boris Siega, ki je bil takrat predsednik uprave Doma, je sedel tudi v nadzornem svetu družbe KB1909, takratni podpredsednik družbe Dom Mitja Bauzon pa je bil hkrati tudi član uprave družbe KB1909. Oba omenjena sta bila v tem obdobju tudi v upravi družbe KB Invest. Primerov podobnih prepletov med upravitelji družbe KB1909 in družbe Dom lahko v tistem obdobju najdemo še več.
Ob vsem tem bi bilo še nekoliko bolje pojasniti, kaj in kdo sploh je družba KB1909 …
Gre za družbo, ki je bila pred dobrim desetletjem zelo znana tudi v Sloveniji. Do leta 2015 je bila ta družba lastnica družbe Mark Medical, ta pa je bila glavni protagonist afere preplačanih žilnih opornic, ki je bila med drugim v ospredju dela preiskovalne komisije Jelke Godec. Družba KB1909 je še vedno lastnica tednika Mladina, do slovenske bančne krize iz leta 2013 pa je imela tudi precej tesne zveze z NLB, konkretneje tudi s finančno družbo NLB Interfinanz. Vse te okoliščine je v svoji knjigi Vzporedni mehanizem globoke države popisal Rado Pezdir. Predsednik uprave družbe KB1909 Boris Peric je bil tudi s tem v zvezi zaslišan pred Logarjevo preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu.
Katere slovenske nepremičnine je družba Dom že prodala in katere so še namenjene za prodajo?
Omenili smo že Kulturni dom v Trstu, ki je tudi sedež Slovenskega stalnega gledališča. Gre za eno osrednjih poslopij slovenske narodne skupnosti v Trstu in s simbolnim pomenom že zaradi namembnosti. Kulturni dom, ki je bil zgrajen leta 1964, ima svoje korenine celo v mednarodnih dogovorih med Italijo in Jugoslavijo. To je namreč ena od nepremičnin, ki jih je Italija po drugi svetovni vojni v okviru Londonskega memoranduma iz leta 1954 obljubila slovenski narodni skupnosti kot reparacijo za odvzeto premoženje v času fašizma. Po podobni logiki je Italija slovenski narodni skupnosti oziroma družbi Dom predala tudi Prosvetni dom na Opčinah. Medtem ko postopek prodaje Kulturnega doma še poteka, pa je bil Prosvetni dom že prodan pred dobrim letom. V lasti družbe Dom je bil sedež nekdanje Ciril-Metodove šole v Ul. Montecchi (tam je uredništvo Primorskega dnevnika), ki se pospešeno prodaja. Nejasna je še usoda poslopja v Ulici sv. Frančiška v Trstu, kjer danes domuje Narodna in študijska knjižnica. Tam je tudi sedež SKGZ in številnih drugih organizacij, ki spadajo v njen krog. V zadnjih letih je družba prodala še več nepremičnin v Trstu in okoliških vaseh, kjer so bili sedeži slovenskih organizacij. Novo namestitev so tako morali najti pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, pri krožku Krut, ki deluje na socialnoskrbstvenem področju. Lahko bi našteli še nekaj takih primerov. Prodane so bile nadalje tudi nepremičnine po nekaterih vaseh na Tržaškem, kjer domujejo slovenska društva. Lastništvo je v teh primerih večinoma sicer ostalo v slovenskih rokah, dejansko pa so morale te organizacije nepremičnine odkupiti.
Nekatere stavbe so torej odkupila slovenska društva in to tudi s pomočjo donacij …
Ja, prav o tem govorim. V Prosvetnem domu na Opčinah ima sedež opensko društvo Tabor. Nepremičnino je po prodaji odkupila Zadružna prodajalna Opčine. To je slovenska krajevna zadruga, kar je seveda pozitivno. Hkrati pa gre za gospodarski subjekt, ki zasleduje tržne cilje. Če bi se nekoč pojavila potreba ali nuja, bi omenjena zadruga povsem legitimno lahko prodala poslopje Prosvetnega doma. V vasi Križ so vaščani, združeni v Združenje za Križ, prevzeli od družbe Dom poslopje Ljudskega doma. Malo za tem je kriški podjetnik Zdravko Košuta ustanovil fundacijo s ciljem ohranjanja nepremičnin, ki so pomembne za vaško skupnost. Danes se njegova fundacija zanima za prevzem še ene nepremičnine družbe Dom v Križu. V Nabrežini je domače športno društvo Sokol odkupilo večji prostor na odprtem z igrišči za košarko in odbojko na mivki, ki so ga pred desetletji zgradili krajani in ga v lastništvo predali družbi Dom.
Kot že rečeno, je v prodaji tudi stavba, v kateri ima sedež Slovensko stalno gledališče Trst. Kot so mi povedali nekateri, bi bila stavba lahko tudi kulturni spomenik; tudi zaradi znamenitih keramičnih ploščic Franja Felicijana. Je že kaj znano, kdo je kupil stavbo in ali bo SSG Trst še lahko domovalo v njej?
V javnosti je ta novica sprožila največji preplah. V poročilu družbe Dom za leto 2024 je zapisano, da je postopek prodaje Kulturnega doma v Trstu v teku. Omenjeno letno poročilo omenja, da se na to temo vodijo zaupna pogajanja, ki da so v sklepni fazi. Uprava bi rada ta posel izpeljala še pred koncem letošnjega leta. Potem ko se je novica razširila, je predsednik uprave družbe Dom Igor Tomasetig sicer pojasnil, da so začeli pogovore za prodajo z Republiko Slovenijo in da Kulturni dom pravzaprav ni na trgu, čedprav v letnem poročilu piše drugače. Prav Tomasetig še pojasnjuje, da so pogovore zagnali z Republiko Slovenijo, pri čemer doslej iz Ljubljane še ni prišel jasnejši odgovor, ali bi Slovenija res šla v to investicijo. Precedens bi lahko bil nakup palače Korotan na Dunaju. Vseeno pa se tu postavlja še nekaj pravnih in najbrž tudi političnih vprašanj, kako bi ta morebitni posel lahko izpeljali.
Kako pa kaže poslovanju družbe Dom, ali jo bodo prodaje rešile? Bi bilo težave mogoče rešiti tudi drugače kot s prodajo?
Glede na zdajšnje stanje družbe Dom ne vidim drugih možnosti z izjemo prodaje nepremičnin. In vprašanje je, ali bo to dovolj. S poslovno politiko prodaj nepremičnin je uprava družbe Dom, ki je mandat nastopila leta 2022, že zdavnaj začela. Poleg že omenjenih nepremičnin, povezanih s slovenskimi društvi, je družba Dom prodala tudi več »komercialnih« nepremičnin. Kljub temu je finančno stanje še vedno zelo zaskrbljivo. Družba Dom je s prodajami nepremičnin izrazito zmanjšala svojo zadolženost. Glede na stanje izpred treh let jo je približno prepolovila. Še vedno pa je dolgov za približno 5,7 milijona evrov. Zaskrbljiva pa je tudi postavka izgub. Zadnjo izdatnejšo izgubo je skupina Dom (torej matična in hčerinska družba) doživela leta 2023. Takrat je matična družba zabeležila izgubo v višini 3,6 milijona evrov. Če k temu prištejemo še vse izgube iz prejšnjih let, je bila konec lanskega leta postavka nakopičenih izgub težka kar 9 milijonov evrov.
Družbo Dom vodijo osebe iz kroga SKGZ − kdo so to? Zakaj jih mediji nikoli ne omenjajo poimensko? Je skrivnost?
Ker je družba Dom delniška družba, njeni vodstveni organi niso skrivnost. Dejansko pa so bili poslovanje te družbe in njene poslovne poteze skozi vsa ta leta zavite v tančico skrivnosti. Predstavniki družbe Dom se skoraj nikoli niso pojavljali v javnosti, da bi govorili o poslovnih strategijah in stanju v družbi. Jasno sliko o stanju je bilo mogoče dobiti samo iz letnih poročil, za katera pa mora posameznik proti plačilu zaprositi na krajevnem oddelku tukajšnje Gospodarske zbornice.
Nekatere posameznike, ki so vodili družbo Dom v zadnjih letih, smo tudi že omenili v prejšnjih odgovorih. V letu 2012, ko je prišlo do spornega prenosa prezadolženega nepremičninskega sektorja iz družbe KB1909 na družbo Dom, sta bila na čelu družbe Dom Boris Siega in Mitja Bauzon. V naslednjih letih je vse do leta 2021 to družbo vodil Dušan Košuta. Vsi omenjeni so bili v tistem obdobju tudi na vodilnih mestih v družbi KB1909. Pri tem naj še omenimo, da je družbo KB1909 vseskozi vodil Boris Peric, najprej kot predsednik uprave, nato tudi kot likvidacijski upravitelj v obdobju po letu 2017, ko je družba zaradi finančne krize razglasila likvidacijski postopek. To, da ima isti človek najprej vlogo predsednika uprave družbe, ki gre v likvidacijski postopek, in prevzame nato še vlogo likvidacijskega upravitelja, je seveda nekoliko nenavadno. Več kot 80-odstotni delničar v družbi Dom je Podporno društvo Tržaška matica, tržaški sklad v lasti SKGZ. Največji delničar (približno 20-odstotni lastnik) družbe KB1909 pa je Sklad Trinko, ki je prav tako izraz SKGZ, a deluje na Goriškem. V obdobju opisanega dogajanja je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Ko sem glede prodaje slovenskega Kulturnega doma na Ulici Petronio v Trstu prosila za mnenje USZS, so mi med drugim omenjali morebitno kazensko odgovornost vpletenih v slabo poslovanje družbe. Ali menite, da bi lahko šlo tudi za to?
Mislim, da se o tem meritorno lahko izreče samo pristojno sodišče. Sam sicer, kot sem že večkrat poudaril, težko razumem povsem neekonomično poslovno potezo, ki jo je opravila družba Dom. S prevzemom nepremičninskega sektorja družbe KB1909 si je sama izkopala luknjo. Zdajšnji predsednik družbe Dom Igor Tomasetig je napovedal tožbo proti nekdanjim upraviteljem, ki so bili na odgovornih mestih v obdobju nastajanja krize. Tukaj moram opozoriti, da se je prav zaradi tega tudi vnel močan interni spor znotraj krovne organizacije SKGZ med goriško frakcijo, ki je bliže zastopnikom družbe KB1909 in nekdanjim upraviteljem družbe Dom, in tržaško frakcijo, ki je vajeti organizacije s predsednico Ksenijo Dobrila prevzela leta 2019 in ki je kritična do prejšnje uprave družbe Dom. SKGZ je sicer prav v prejšnjih tednih dobila novo predsednico Nives Cossutta, ki se bo morala soočiti z dediščino te finančne krize.
Kakšen je bil odziv na dejstva, ki ste jih v zvezi s prodajo nepremičnin družbe Dom in zlasti Kulturnega doma v Trstu razkrili v svojih prispevkih za RAI in Mladiko? Kako se je odzvala Slovenija oz. USZS? Kaj bi ob vsem tem želeli poudariti?
Ob razkritju finančne krize družbe Dom so njeni upravitelji po daljšem molku napovedali, da se o morebitni prodaji pogajajo prav z Republiko Slovenijo. V kakšni obliki in v kakšnih okvirih pa ni jasno. Zadeva naj bi z birokratskega vidika predstavljala več težav. Seveda je tukaj še politični vidik in volitve, ki so v Sloveniji pred vrati. Zato so bili pri USZS doslej zelo previdni v izjavah. Državna sekretarka Vesna Humar je za slovensko novinarsko uredništvo RAI dejala samo, da se USZS, zunanje ministrstvo in kulturno ministrstvo dobro zavedajo pomena, ki ga imata Kulturni dom in Slovensko stalno gledališče za slovensko narodno skupnost v Italiji.
