Piše: I. K.
Publicist, nekdanji politik, bloger in libertarni aktivist Tomaž Štih je nastopil v oddaji Kdo vam laže, kjer je povedal veliko ostrih besed o Golobovi skrajno levi vladi.
Po Štihovem mnenju v vsej zgodovini še nismo imeli tako nizke ravni politične kulture, kot jo imamo danes. Izpostavil je, da je premier zapustil družino in se zapletel z »neko kontroverzno influencerko«, kar bi bilo v marsikateri državi zadnji korak, ki bi politika odnesel. Goloba je primerjal z mehiško pinjato, ki jo otroci tolčejo s palico, iz nje pa padajo bomboni. Po njegovih besedah Golob obljublja številne stvari, ki se nikoli ne bodo uresničile – od pomoči gasilcem in obnove hiš po poplavah do superračunalnika in podobno.
Kot največji eksces pa je Štih izpostavil vprašanje Palestine. Po njegovem mnenju so vladniki to temo želeli prenesti na volitve, zato so bili zelo jezni, ko jim to ni uspelo, saj se je vojna končala.
Politične dimne zavese
Po Štihovih besedah so s temo Palestine želeli z mize potisniti vsa pomembna vprašanja, da bi se javnost ukvarjala izključno s Hamasom, Izraelom in Palestino. Prav to naj bi bil po njegovem mnenju osrednji kulturni boj, v katerem se je levica postavila na stran Palestine oziroma Hamasa, desnica pa na stran Izraela. Že od osamosvojitve je bistvo kulturnih bojev – med katere sodijo tudi Palestina, splav, evtanazija in podobne teme – v tem, da gre za zelo čustveno nabita vprašanja. Ljudje o njih ne razmišljajo poglobljeno, temveč se avtomatično razporedijo k “svojim”.
Gre za politične dimne zavese, ob katerih ljudje pozabijo na vse slabe poteze, ki so jih politiki naredili. Mednje je navedel dejstvo, da so stanovanja najdražja v zadnjih 150 letih, da so bili uvedeni novi davki, da gospodarstvo propada in da upada število družin. To so po njegovem mnenju teme, ki bi nas morale zanimati, ne pa Palestina.
Izpostavil je tudi hinavščino, ko država namenja denar Palestini, hkrati pa doma zbiramo zamaške za bolne otroke. To je označil za največji eksces. Po njegovih besedah so vsi predstavniki vlade udarjali po mizi v prid Palestini.
Lahko je s podrejenimi mediji
Tomašič je Štiha vprašal, ali bi lahko v tujini nekdo, tako kot Golob, najprej izjavil, da je desna politika fašizem, nato pa zatrdil, da tega nikoli ni rekel, in bi kljub temu ostal na položaju. Štih je spomnil, da je Golob to izjavil s stisnjeno pestjo, ter dodal, da ima premier ogromno srečo, ker ima podrejene skoraj vse medije. Po njegovih besedah se lahko laže, kolikor hoče. Težje je najti resnico kot laž. Če ima politika v svojih rokah največje medije – od RTV do POP TV in drugih –, ki so podrejeni vladi, ukrivljajo in likajo resnico ter ga razglašajo za osebnost leta, medtem ko opozicijski mediji nimajo večjega dosega, si lahko vlada privošči vse to, kar počne.
Pri tem je slovenske medije primerjal s Hamasovo propagando in dodal, da ni nič nenavadnega, da so slovenski opozicijski (desni) politiki tako osovraženi, saj gre za sistematično kampanjo blatenja.
Vse, kar Švicarji zavrnejo, bi mi sprejeli
Izpostavil je tudi način, kako mediji predstavljajo informacije. Ko na primer izide poročilo fiskalnega sveta, ki je najpomembnejši javnofinančni dokument v državi, je to zgolj kratka in obrobna novica, ki jo mediji hitro utopijo med drugimi temami – o Niki Kovač, Golobu, njegovi Tini in podobno. Ljudje so po njegovem mnenju bistveno premalo politično usposobljeni, da bi razumeli, kaj se v resnici dogaja.
Vse, kar bi mi brez težav sprejeli, so Švicarji zavrnili – zavrnili so zvišanje minimalne plače, zavrnili so višje obdavčenje bogatih. V Sloveniji bi se po njegovih besedah vse to sprejelo, ker preprosto nimamo osnovnih ekonomskih vpogledov v to, kaj takšni ukrepi povzročijo. Slovenija je po njegovem mnenju še mlada in nezrela demokracija, medtem ko imajo Švicarji za seboj 300 let demokratične tradicije. Reši nas lahko le čas.
Predvolilni bombončki
Dotaknila sta se tudi božičnic in drugih predvolilnih bombončkov. Štih je izpostavil, da se ljudje ne zavedajo, kako lahko božičnica dolgoročno povzroči nižje plače in da delavci na koncu izgubijo več, kot so z njo pridobili. Povedal je, da se je pogovarjal s prijateljem, zaposlenim v zasebnem podjetju, kjer so vsi zaposleni prejeli enako božičnico (nekaj več kot 600 evrov), čeprav so nekateri v preteklosti dobivali precej višje zneske. Ob tem je bil dodan še pripis: »zahvalite se vladi«. Prav tu Štih vidi težavo, saj niso nagrajeni najboljši, temveč vsi povprek.
Mesec in Golob po njegovem mnenju nista zaveznika, temveč tekmeca v demagogiji. Z božičnico je več političnih točk pridobil Golob, zato je Mesec odgovoril z dvigom minimalne plače. Vse to je po Štihovih besedah natančno časovno umeščeno tik pred volitve. Tudi pomoč gospodarstvu je omejena do marca, torej do volitev – kaj bo sledilo po marcu, pa nikogar ne zanima.
Če bo Mesec minimalno plačo dvignil na 1.000 evrov, se bo po Štihovem mnenju zgodilo enako kot pred leti: velik del plačnih razredov v javnem sektorju bo padel pod minimalno plačo. Nato bodo sledile izjave o sramoti, da mora država to razliko doplačevati, kar bo povzročilo plačno kompresijo. Posledično bodo tudi višji plačni razredi zahtevali zvišanje plač.
Brez diletantske in slabo zasnovane plačne reforme v javnem sektorju bodo plače v javnem sektorju prihodnje leto skoraj 40 odstotkov višje kot v zasebnem sektorju. Po njegovem mnenju bi moralo biti ravno obratno. Sprašuje se, kdo bo še želel delati v zasebnem sektorju. Takšno stanje, kot ga imamo danes, lahko po njegovem mnenju vzdržujemo le še nekaj let, približno do leta 2030, nato pa bo sledil zlom. Slovenija že zdaj zaostaja za vsemi zahodnimi tekmeci.
Problem nizkih plač
Kot poudarja Štih, slovensko gospodarstvo izplačuje dobre plače, kar se kaže v visokih bruto zneskih. Težava pa so neto plače. Prispevki so v Sloveniji med najvišjimi v razvitem svetu, hkrati pa državljani za njih dobijo razmeroma malo.
Razlika med višanjem minimalne plače pod Golobovo vlado in Janševo dohodninsko reformo po Štihovem mnenju ni zgolj v tem, da je Janševa reforma višala plače vsem, temveč tudi v tem, da je Janša denar vračal v gospodarstvo, medtem ko ga Golob iz njega jemlje.
Kako spodbuditi najemni trg? Z ukinitvijo davka
Tomašič in Štih sta spomnila, da je Golobova vlada zvišala davek na najemnine s 15 na 25 odstotkov. Štih je ob tem poudaril, da gre v resnici za davek na najemnike, ne na najemodajalce. V Ljubljani je namreč bistveno več najemnikov kot najemodajalcev, zato lahko slednji ta strošek brez večjih težav prevalijo na najemnike. Če bi vlada želela znižati najemnine, bi morala po njegovem mnenju davek na najemnine ukiniti, hkrati pa povečati obseg gradnje z enostavnejšimi postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Če želimo, da cene padejo, morajo nastajati presežki.
