Piše: Vida Kocjan
Z uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki je na papirju zaživel 1. decembra, se kaže veliko nezadovoljstvo zaradi velikih zamud, neizpolnjenih obljub in slabega izvajanja. Čeprav so vladajoči obvezne prispevke začeli pobirati že 1. julija, storitev v praksi skoraj ni in jih v polnosti še dolgo ne bo.
V celoti gledano se novi sistem dolgotrajne oskrbe srečuje z zamudami, nedelujočo infrastrukturo, s pomanjkanjem kadrov in pomanjkljivim načrtovanjem. Na papirju uvedene pravice niso dostopne.
Razkorak med obljubami politike in dejanskim stanjem je velik, zato je razočaranje upravičeno tako pri potencialnih uporabnikih kot pri izvajalcih sistema.
Polovica denarja že izpuhtela, kadrovske težave
Do konca oktobra je bilo tako pobranih že 161 milijonov evrov, skoraj polovica pa tudi porabljena. Na terenu so velike težave pomanjkanje kadra, še posebej oskrbovalk, strežnic, negovalk in drugih deficitarnih poklicev, počasno odločanje centrov za socialno delo in popolnoma nefunkcionalen ali prepozen informacijski sistem.
Po ocenah centrov za socialno delo lahko pričakujemo, da bodo ljudje na odločbo o pravici čakali tudi pol leta. Medtem pa pomoč na domu še vedno ostaja storitev, ki jo je treba doplačevati iz lastnega žepa, saj izvajalcev ni dovolj. Domovi za starejše še za lastne stanovalce nimajo dovolj kadra. Poleg tega so ti slabo plačani.
Ministrove prazne obljube
Zapletlo se je tudi pri obljubah ministra Simona Maljevca o občutno nižjih položnicah v domovih starejših. Obljubil je med 200 in 800 evri manjše zneske. Tisti, ki imajo zdaj dodatek za pomoč in postrežbo (od 184 do 529 evrov), ga bodo v novem sistemu izgubili. Za toliko bodo prikrajšani, njihov znesek k oskrbi pa zato ne bo nižji za toliko, kot govori Maljevac. V časniku Finance so izračunali, da bodo po novem največ prihranili tisti, ki dodatka doslej sploh niso imeli, saj so plačevali tudi do 1.500 evrov mesečno. Po novem bi bili omejeni na največ 782 evrov. Razočaranje med posamezniki bo zato neizogibno.
Evropska sredstva za ministrstvo in likanje podobe
Poseben del zgodbe je tudi EU-projekt Dostopna dolgotrajna oskrba, ki naj bi podpiral uvedbo sistema. Njegova prvotna vrednost je bila 1,24 milijona evrov, pozneje pa je bila znižana na dober milijon zaradi zamud pri začetku izvajanja projekta in manjše potrebe po študentskem delu v klicnem centru. Iz razčlenitve stroškov pa je razvidno, da bo kar 756.908 evrov porabljenih za plače šestih na novo zaposlenih na ministrstvu, 190 tisoč evrov za oglaševalsko kampanjo, 78 tisoč pa za študentsko delo na telefonski številki 114.
Nadalje so v Financah ugotovili, da na vprašanja o dolgotrajni oskrbi v klicnem centru odgovarjajo uradniki ministrstva, pač pa študentje, ker naj bi bili zaposleni na ministrstvu preobremenjeni. Ministrstvo za solidarno prihodnost, na novo ustanovljeno v času Golobove vlade, ima kar 105 zaposlenih z visoko povprečno plačo.
Opozorila socialnih zavodov
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ob koncu preteklega tedna pripravili še zadnji posvet pred uveljavitvijo dolgotrajne oskrbe v instituciji s predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost. Z ministrstva so se posveta udeležili minister Simon Maljevac, državni sekretar Luka Omladič in generalna direktorica Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo.
Predstavniki socialnih zavodov so dejali, da so v domovih doslej zbrali »skoraj okoli 17 tisoč soglasij stanovalcev# (od več kot 22 tisoč), ki so ta lahko podali oziroma so to želeli. Že pri tem so na laž postavili ministrstvo, s katerega se je slišalo, da so v domovih zbrali soglasja vseh. Niso, več tisoč jih manjka. Posvet je bil v petek.
Opozorili so še, da tudi po uveljavitvi zakona s 1. decembrom prevedba stanovalcev nikakor ne bo potekala samodejno, saj bodo zaposleni v domovih za starejše morali v izredno kratkem času izvesti obsežen niz postopkov. Pripraviti bodo morali prevedbene osebne načrte in dogovore o nastanitvi, jih predstaviti in pojasniti vsakemu posamezniku ter pridobiti njihov podpis. Vse to morajo narediti decembra, zato je pred domovi za starejše izredno zahteven mesec s prilagajanjem informacijskih rešitev, z organizacijo dodatnih ekip in izvedbo vseh potrebnih postopkov. Dokumenti morajo biti namreč podpisani najkasneje do 31. decembra 2025. Kratek roki in niz postopkov pa predstavljajo tveganje za pravočasno izvedbo. Ali drugače − malo verjetno je, da bo to decembra tudi opravljeno.
Zato so Maljevca seznanili, da zaradi objektivnih okoliščin obstaja tveganje, da lahko pri izvedbi pride do zapletov. Tveganja pa so pozne informacije, kratki roki ter še vedno odprta tehnična in vsebinska vprašanja.
Še posebej so opozorili, da odgovornosti za to nikakor ne gre pripisovati izvajalcem ali razvijalcem informacijskih rešitev. Ti so se morali odzvati v zelo omejenem času. Znova so pozvali, da se pripravi ocena dejavnikov tveganja in krizni načrt za primer zapletov pri izdelavi osebnih načrtov ter drugih potrebnih postopkih. Tega namreč še vedno ni, na težave pa so v skupnosti opozarjali že zelo dolgo, predvsem pa pravočasno.
Odločb še vedno ni, plačila po starem
Ob tem so izpostavili tudi odprto vprašanje glede sprejemov v domove v prvem decembrskem tednu. Osebe, ki so na čakalnih seznamih, namreč še vedno nimajo odločb po zakonu o dolgotrajni oskrbi. V domovih jih bodo morali sprejeti po sistemu, ki je veljal do 1. decembra. To pa lahko pomeni, da bodo ob vstopu v dom začasno plačevali višje zneske, kot bi jih v novem sistemu dolgotrajne oskrbe. Menda začasno, nihče pa ne ve, kako dolgo bo to. »Potrebna so torej jasna pojasnila, kako se bo ta položaj uredil, da uporabniki zaradi časovnega zamika odločb ne bodo dodatno finančno obremenjeni,« so dodali.
Odziva ministrstva pa ni
Pravzaprav odziva ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi levičarski aktivist Simon Maljevac, tudi ustanovitelj Inštituta 8. marec, ni. Skupnost socialnih zavodov Slovenije o tem ne poroča, ministrstvo pa temu posvetu na uradni vladni strani ni namenilo nobene pozornosti niti pojasnil.
Veliko pomanjkanje prostih mest
V slovenskih domovih za starejše imajo na voljo 22.263 mest, zadnji dan novembra jih je bilo prostih le 17. Hkrati je evidentiranih 40.016 prošenj, od tega jih je 19.922 aktivnih, kažejo podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Kot evidentirane (aktivne) prošnje (teh je 40.016) so prikazane vse popolne sprejete prošnje, za katere posamezni dom vodi postopek po veljavnem pravilniku. Kot aktualne prošnje (teh je 19.922) pa so prikazane prošnje tistih, za katere odgovorna oseba oziroma komisija v domovih ve, da želijo takojšnjo namestitev.
