Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Tu nameravam navesti dva glavna vzroka za to: ker le Duh pozna dogajanje sveta, in ker nam (edino!?) Duh lahko pokaže pot, ki dušo vodi k vzvišenemu cilju, in pot, ki je tudi varna.
Duh, ki prežema svet, vse vidi, vse sliši in vse začuti, zato ima edino Duh lahko pregled nad dogajanjem sveta, in pozna tudi razvoj dogodkov v prihodnosti. Človek sam, ker tega ne pozna, ne more vedeti za nevarnosti, ki prihajajo od dogajanja sveta, in ker nima pregleda nad dogajanjem, lahko povzroča nesreče (deluje nemoralno), ne da bi se tega sploh zavedal! Zato velik izziv za po-moderno dobo: človek moderne, pripadnik kulture znanosti in tehnike, se je izobrazil v tej smeri, v smeri (tehno)znanosti in se streniral za delo s tehniko, človek nove dobe se bo (tudi zaradi stanja na svetu) nujno moral opremiti še z znanjem za spoznavanje resnice o dogodkih sveta, o dogajanju, sredi katerega deluje, in sicer s pomočjo Duha.
Znanje moderne je človeku odvzelo vso metafiziko: svet je ostal brez Boga oz. njegovega Duha, in človek brez duše. Naloga za po-moderno, ki je pred nami, je premagati to enostranost: vrniti Duha v svet in spet zagledati celovitega človeka – človeka kot (tudi) duha. Kar pa bo potegnilo za sabo ne le novo pot do resnice (o dogajanju sveta), ampak tudi revolucijo v odločanju. V odločanju: vsaj iz dveh razlogov. Če je človek tudi duh, se postavlja vprašanje, kaj naj človek najprej in najbolj išče: to, kar potrebuje telo ali tisto, kar potrebuje njegova duša? In če je Duh, ki napolnjuje svet, tisti dejavnik, ki daje smer dogajanju sveta, se postavlja še vprašanje, kako najti tisto pot, na kateri bo človek užival naklonjenost delovanja Duha in s tem naklonjenost tistega dogajanja sveta, znotraj katerega deluje.
Hoja za Besedo kot tista pot
Materializem, ki označuje našo dobo, ni prava pot, če sledimo besedam evangelija: »Najprej iščite nebeško kraljestvo…«. Torej tisto, kar potrebuje duša. Iz evangelija sledi tudi, da je pot, ki vodi k temu vzvišenemu cilju, pot hoje za Kristusom, ki je pot popolnosti, svetosti in služenja Bogu.
Služenje Bogu: vršenje njegove volje. Torej, prva naloga za človeka, postavljenega v nek čas in prostor, ni iskanje materialnih dobrin, ampak iskanje te volje. Tudi v RŽVB piše: »Naj bo moja volja bistvo tvojega vsakodnevnega življenja«. Pravzaprav s tem iščemo Boga samega: »Išči me v mojih željah!« Kdor namreč spolni božjo voljo (kot piše v evangeliju), vstopa v nebeško kraljestvo. Vendar, kako spoznati to Voljo – to izgleda še težje kot spoznati resnico o dogajanju sveta. Tu se pojavi še en močan razlog za to, da naj bi človeka skozi življenje vodil Duh, kajti Duh hoče to Voljo človeku tudi razodeti: »Moj Sveti Duh milosti prihaja, da vam podari popolno spoznanje moje volje«. Da, Bog sam hoče svoje želje (to Voljo) zapisati v dušo človeka: »Dovoli Mi, da vtisnem vate svoje želje, goreče želje svojega Srca«. In Bog obljublja, da bo človeka, ki Ga na ta način išče (v njegovih željah) na poti življenja varoval, podpiral: »Vsakega, ki Me išče, bom podprl in mu dal svojo Moč. Moja Moč te bo podprla, zadržala bo tvoje padce«.
Torej, imamo dva močna razloga, da v življenju poskušamo najti to pot (pot hoje za Besedo): ker ta pot vodi dušo v božje Srce, in ker na tej poti človek uživa naklonjenost delovanja Duha, ki prežema svet.
A še zaradi nečesa. Prihod Besede kot Luči, ki z Resnico (o dogodkih sveta) razsvetljuje svet, je dar (milost), za katerega pa mora človek nekaj storiti, v knjigi RŽVB piše, da mora človek sodelovati v Bogom, sicer mu bo On odtegnil vse svoje milosti. Z Bogom človek so-deluje ravno v hoji za Kristusom (za Besedo), zato je ta pot tudi pot do resnice o dogajanju sveta.
Kako najti to pot?
Vsak dan moramo sprejeti mnogo »drobnih« odločitev, a tu gre za »strateško« odločanje, ki se nanaša na človekovo življenjsko usmeritev. Človek naj bi v življenju najprej iskal cilj svoje duše (Boga), kar pomeni: najprej naj bi iskal njegovo voljo. V življenju naj bi se uskladil z njo, če naj bi dosegal ta cilj: »Da bi svobodno vstopal v moje kraljevske Dvore, mora biti tvoje srce popolnoma uglašeno z mojo božansko Voljo«. Spoznanje te volje pa mu Bog, po Duhu, kot že rečeno, hoče podariti, kar obenem pomeni: hoče mu pokazati to pot. Pot hoje za Besedo. Če naj ji človek sledi, mora Bog na nek način hoditi pred človekom, in res hodi: »Jaz sem Luč sveta in hodim pred vami«. Pred njim hodi kot Luč, pomeni, da hodi pred njim tako, da mu na nek način sveti. Na kakšen način? To razkrijejo naslednje besede: »Sledi znamenjem moje krvi, ki jih puščam za sabo kot kažipote«. Torej, Jezus (Beseda) hodi pred človekom tudi tako, da za sabo puča znamenja, ki so kažipoti, pomeni, da nam kot Luč sveti tako, da nam kaže pot. Kazanje poti: to je tako pomembna lastnost Boga, da On sebe imenuje tudi Pot: »Jaz, Jezus, sem Pot. Kažem ti pot«. In v RŽVB Jezus pove, da potem po tej poti človek tudi MORA iti!
Pot VSAKEGA človeka je nuj no hoja skozi konkretne dogodke sveta, če Bog človeku kaže pot (po kateri mora iti), je to nujno pot, ki je še pred človekom, in če mu kaže pot, mu jo nujno tako, da mu kaže prihodnje dogodke človekovega življenja, ki jo sestavljajo. Natančneje: kaže mu svoje načrte za te dogodke (Beseda – božji Logos, jih pozna, saj jih dela!): »Svojega Obličja in svojih načrtov ne bom skrival. Resnica vam bo vedno odprla svoje Srce in vam pokazala svoje načrte takšne kot so«. Bog torej hodi pred človekom tako, da gre v njegovo prihodnost – s svojimi načrti za to prihodnost. Kaže načrte: s tem kaže pot, pomeni, da nam načrte kaže po svojih znamenjih, in »današnja božja znamenja, ki jih Bog daje mnogim, so sanje in videnja«. Konkretne dogodke lahko vidimo v videnjih! In to so res znamenja božje krvi (ta »kri« je simbol Duha), ker jih ustvarja Duh.
»Kažem ti svoje načrte. Učim te hoditi po mojih stopinjah«. Ta dva stavka iz knjige RŽVB dasta vedeti, da so (prihodnji) dogodki sveta, ki nam jih Beseda razkriva s tem, da nam kaže svoje načrte zanje, stopinje (sledovi, odtisi) Besede (božjega Logosa) v svetu, in da ni enostavno najti to pot (hoje za Kristusom), človeku jo mora pokazati Beseda sama kot Pot, teh poti mora človeka učiti Bog sam!
Duh nam popolno spoznanje volje Boga torej podari na ta način: da nam podari popolno spoznanje te poti (hoje za Kristusom). Božji načrti, ki nam jih Beseda po svojih znamenjih kaže, torej vsebujejo to Voljo: to so tisti dogodki, tista stanja, situacije, za katere Bog želi, da bi mu človek v njih služil. To voljo je človeku mogoče spoznati: »Dopustil bom, da boste našli mojo pot«. V RŽVB piše, da je to »Steza Kreposti, ki jo vsak lahko najde«. In če gre človek po njej, mu bo Duh – nosilec Modrosti, naklanjal Modrost (Besedo) v izobilju. Kar pomeni: to je tudi pot do resnice o dogodkih sveta. Prihod Besede je milost (dar).
Svet zagledati v novi luči
»Hodi po mojih stopinjah«. Ta stavek iz knjige RŽVB pove, da Bog v svoji hoji pred človekom za sabo pušča neke sledove. Ugotovili smo, da hoditi za njim pomeni hoditi skozi čisto konkretne dogodke sveta. Se pravi: dogodke sveta moramo imeti za Kristusove stopinje! In to tudi dobesedno so, če »se vse dogaja po božji volji«, iz te resnice namreč sledi, da se VSAK dogodek zgodi po božjem načrtu in delovanju. Ni slučajnega dogodka! Bog torej na nek način deluje na svet, na materijo deluje po Duhu (svojem Prstu), Bog kot Beseda deluje v Duhu. Dogodki sveta zato niso samo rezultat delovanja fizičnih sil in materialnih energij, ampak jih moramo imeti tudi za sledove Besede v svetu. Za odtise Duha v »prahu Zemlje«.
»Hodi po mojih stopinjah« – jasno, da človek ne more skozi vse dogodke sveta, zato v RŽVB piše: »Hodi po mojih KRVAVIH stopinjah«. To so stopinje (dogodki sveta!), ki so »krvave« zato, ker so pokazane z znamenji Kristusove krvi (Duha). Ta znamenja so npr. videnja, v katerih te konkretne dogodke lahko vidimo in z njihovo pomočjo najdemo tisto posebno pot, po kateri nas hoče voditi Duh. Da pa bi ta znamenja vsaj delno razumeli, je dobro spremeniti tudi odnos do sveta, pogled na dogajanje v njem, kajti to je oder, na katerem moramo vsak dan znova igrati svojo vlogo: dogodke zagledati kot konkretizacijo božjih načrtov v svetu, in biti pozoren tudi na »malenkosti in podrobnosti«.
To pišem tudi zato, ker so pogoji odločanja danes bistveno drugačni kot npr. v srednjem veku, družba je doživela velikansko preobrazbo, pojavili so se npr. tudi številni novi poklici, vsak človek je začel hoditi po neki svoji poti, skozi specifične življenjske okoliščine, in tu pri odločanju samo neka načela in pravila iz Svetega pisma navadno ne pomagajo kaj dosti. Razvoj v moderni je za sabo pustil stanje divjine in opustošenja na Zemlji – opustošenja v dušah in nereda v družbi. Kar pa ob koncu te dobe nakazuje neko vizijo za naprej.
Kako naprej?
Potrebno je znanje, s pomočjo katerega bo mogoče premagovati to stanje. Premagovati duhovno smrt in vračati red v zmešano družbo. To pa se nujno mora začeti s preseganjem današnje ravnodušnosti do vsega, kar prihaja od Duha. Da, spremenil se bo odnos do videnj kot tistih znamenj, ki so nam dani kot kažipoti: Jezus v knjigah »Resnično življenje v Bogu« napoveduje, da je ta čas blizu. Podobno kot je renesansa 16. stoletja začela odpirati pogled telesnih oči v tretjo dimenzijo (perspektiva), bo nova renesansa začela odpirati oči duše v to absolutno višje in notranje.
Znanje teh knjig (RŽVB) zato vidim kot tisto znanje, ki je »za rešitev naše dobe in za novo dobo«, kot zapiše Jezus sam. Res, naša doba se je zapletla v tako številne težave, slepe ulice in brezizhodnosti, in Zemlja je postala gospostvo satana, da je nek poseg »od zgoraj« postal nujen. In znanje v teh knjigah je res takšno, da omogoča premagovanje težav, v katere so nas spravili dosežki moderne dobe. Ti »dosežki« so na svetu vzpostavili stanje, ko so problemi, ki jih moramo vsakodnevno reševati, postali tako zapleteni, da je razsvetljenski način (z razumom) postal zastarel, oni zahtevajo novo pot do resnice in nov način odločanja, pravzaprav je pred nami neko novo razsvetljenstvo, ko temo sveta ne razsvetli razum, ampak neka mnogo močnejša Luč – Luč Besede.
Znanje za pravilno odločanje je znanje o duši, Duhu, Bogu, Besedi, hoji za Besedo, božjem Srcu, videnjih…., zato bodo mnogi porekli, da je potem znanje za novo dobo naloga Svetega pisma in Cerkve, a tu se srečamo z arhaičnostjo (zastarelostjo), kar sem omenil v prejšnjem članku. Poleg tega pa še z ovirami, ki jih postavljajo sama organiziranost, način delovanja Cerkve in njene strukture. In danes duhovniki (zaradi racionalizma) zavračajo, kar prihaja od Duha, kar je eden od močnih razlogov, da ljudje v krščanstvu ne iščejo in ne najdejo znanje za odločanje v življenju. Pri odločanju je namreč mnogokrat odločilno poznavanje resnice o povsem konkretnih dogodkih sveta, kar pa je nemogoče, če ne sprejemamo, ne razumemo in ne uporabljamo tega, kar prihaja od Duha.
In znanja moderne so v človeku Zahoda versko stavbo porušila. Pokazala se je za neodporno na razkrojevalne učinke kuge racionalizma. V tu navajanih knjigah RŽVB je znanje Svetega pisma podano na način in v obliki, ki je blizu našemu načinu mišljenja in je uporabno pri delovanju v sodobnem svetu. In je močnejše od racionalističnega znanja. Tam npr. piše tudi, da so ta Sporočila dana človeštvu tudi zato, ker je racionalizem izzval božjo moč. Ta njihova presežnost se zato npr. kaže v nedosegljivi eksaktnosti, s katero se stvari medsebojno pojasnjujejo. Zato je to material, s katerim je mogoče graditi. In v novi dobi bo to nujno, tam je namreč rečeno tudi: »Vsak mora zgraditi to novo stavbo v sebi«.
