Piše: Andrej Sekulović
Sindikat Slovenske vojske je dosegel pomembno zmago. Vojaki bodo prejemali celo plačo tudi za pripravljenost. Vlada je napovedala rekordni obrambni proračun za leti 2026 in 2027. Opozicijska SDS je predlog podprla, koalicijska Levica je odločno proti.
Slovenska vlada mora iti kljub pacifistični drži Levice, ki noče oboroževanja, v korak z novimi geopolitičnimi dejavniki. Slednji so podrejeni geopolitični situaciji, predvsem vojni v Ukrajini, ki še vedno traja. Tako tudi v Sloveniji prihaja do premikov glede stanja naše vojske. To se kaže tudi v tem, da je Sindikat vojakov Slovenije po desetletju in pol dosegel pomemben preboj, kot tudi z novim rekordnim proračunom za obrambo, ki ga narekujejo zaostrene razmere na geopolitičnem področju. Prav tako je letos Ministrstvo RS za obrambo prvič organiziralo mednarodni sejem obrambne industrije SIDEC v sodelovanju z Grozdom obrambne industrije Slovenije, ki je potekal v Celju med 21. in 24. oktobrom. Dogodek naj bi pripomogel k mednarodni promociji slovenske obrambne industrije.
Dolgotrajna prizadevanja obrodila sadove
Po 15 letih je dolgotrajen boj za pravice vojakov doživel preboj ključnega pomena. Vojaški sindikat je namreč po letih sodnih postopkov dosegel, da bodo pripadniki Slovenske vojske imeli zagotovljeno pravičnejše plačilo za pripravljenost. SVS že od leta 2010, ko je bil ustanovljen, opozarja na to, da so vojaki za pripravljenost na določenem kraju neustrezno plačani, saj so za to prejemali sprva le dvajset in kasneje petdeset odstotkov osnovne plače. Po mnenju sindikata bi morali vojaki prejemati za ta čas stoodstotno plačilo, ker gre za delo, ki zahteva stalno pripravljenost. Po dolgoletnih prizadevanjih in vloženih množičnih tožbah je junija 2021 Sodišče Evropske unije pritrdilo sindikatu, da je treba šteti tudi pripravljenost na določenem območju kot delovni čas, ki zahteva ustrezno plačilo. Slabo leto kasneje, marca 2022, se je s tem strinjalo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tako je letos 15. oktobra minister za obrambo Borut Sajovic le podpisal uredbo, ki določa, da bodo vsi vojaki v pripravljenosti na določenem kraju oziroma delovnem mestu prejemali stoodstotno plačilo v višini urne postavke za zadnjih pet let z obrestmi. Tako bo čas za pripravljenost izenačen z rednim delom. Kljub temu SVS opozarja, da bo ne glede na podpisano odredbo še naprej treba spremljati izvajanje plačil. S tem hoče zagotoviti, da bodo vojaki dejansko prejeli sredstva, do katerih so upravičeni. Sindikat prav tako opozarja, da se morajo pripadniki Slovenske vojske obrniti nanj, če bodo potrebovali pravno pomoč pri uveljavljanju svojih pravic in pridobivanju ustreznega plačila. Ob tem pa sindikat izpostavlja, da je sklenjeni dogovor pomemben korak, ki bo zagotavljal večjo pravičnost in spoštovanje delovnih pravic pripadnikov Slovenske vojske, a ob tem dodaja, da je še vedno treba zagotoviti ustrezno plačilo za bivanje vojakov, ter napoveduje nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer slovenskih vojakov.
Rekordno povečanje obrambnega proračuna
Znane so spremembe obrambnega proračuna za leto 2026 in predlog proračuna za leto 2027. Po novem predlog obrambnega ministrstva za leto 2026 predvideva več kot 1,4 milijarde evrov, kar je 74,3 milijona evrov več kot v tem letu. Predlog za leto 2027 pa predvideva več kot 1,5 milijarde evrov. Povečanje izdatkov za obrambo je odraz mednarodnih razmer, ki zahtevajo več sredstev za varnost, odpornost in predvsem obrambne sposobnosti posameznih držav. Proračun naj bi omogočil predvsem nadaljnjo modernizacijo in razvoj Slovenske vojske. Obrambni izdatki za vojaške zadeve po predlogu načrta ministrstva za leto 2026 znašajo 1,26 milijarde evrov oziroma 1,71 odstotka BDP, za leto 2027 pa 1,4 milijarde evrov oziroma 1,83 odstotka BDP. Obrambna resolucija, ki jo je DZ sprejel junija, sicer predvideva 2,2 odstotka BDP obrambnih izdatkov za leto 2026 in 2,4 odstotka BDP za leto 2027. V prihodnjih dveh letih se načrtujejo številne investicije, med njimi kopenski sistem zračne obrambe, pehotna oborožitev, posodobitev vojaške infrastrukture, artilerijska sredstva, nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, situacijski center kibernetske obrambe, taktična tovorna vozila, lahka oklepna vozila in večnamenski vojaški helikopter. Med največjimi projekti je minister Sajovic izpostavil tri baterije zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM v skupni vrednosti 370 milijonov evrov. Vsaka baterija bo obsegala taktično-operativni center, radar in tri lahke raketne lanserje.
Slovenska demokratska stranka podprla proračun
Slovenska demokratska stranka, katere prvak Janez Janša je v preteklosti že opozarjal, da Slovenija zaostaja pri izpolnjevanju svojih zavez do Nata glede obrambnih izdatkov, je predloga za leto 2026 in 2027 podprla. Vladajoča stranka gibanje Svoboda je prav tako prepričana, da dokumenta izpolnjujeta zaveze Natu. Na razpravi v DZ je poslanec SDS Jožef Lenart poudaril, da je zviševanje sredstev logična odločitev vlade. Slednja sicer načrtuje dvig obrambnega proračuna na predvidena dva odstotka BDP že do leta 2030. Prav tako je v prihodnjih dveh letih predvidena nadgradnja sistema zaščite in reševanja, povečanje helikopterskih zmogljivosti za dvojno uporabo in krepitev kibernetske obrambe. Medtem ko opozicijska SDS podpira povečanje obrambnega proračuna in načrtovane investicije, se temu najbolj upirajo v koalicijskih vrstah, saj Levica temu odločno nasprotuje.
Levica odločno proti zagotavljanju boljše obrambe
Levica je tako mnenja, da je namesto v obrambo treba vlagati v socialno varnost in politiko miru. S tem znova dokazuje, da njena politika temelji na lepo zvenečih besedah, ne pa na trenutnem stanju v svetu. Nataša Sukič iz vrst Levice meni, da je koalicija »podlegla neutemeljenim zahtevam Nata glede oboroževanja«. Pravi namreč, da hoče vlada izvajati preveč vojaških nakupov in da to ni »pot do miru«. Očitno ne pozna starodavnega latinskega pregovora »Si vis pacem, para bellum« (Če si želiš miru, se pripravljaj na vojno). Sukičeva je bila kritična predvsem do protioklepnega raketnega sistema Spike, ki ga predvidevata predloga proračunov za obe leti. Ker gre za izraelske rakete, ki jih vlada kupuje prek nemškega proizvajalca Eurospike, naj bi s tem Slovenija podpirala »genocid« in »apartheid izraelskega režima«. Seveda povečevanje obrambnega proračuna razburja tudi njenega nekdanjega strankarskega kolega Miho Kordiša, ki se je zavzel »za politiko miru, ne politiko orožja«. Poslanka iz vrst Socialnih demokratov Mojca Šetinc Pašek pa je terjala jasen odgovor, koliko naj bi Slovenija namenila za nakup ameriških raket za Ukrajino. No, ko je bilo treba pošiljati denar v Palestino, je bila seveda nad tem navdušena. So v očeh levičarjev palestinska življenja več vredna od ukrajinskih?
