Piše: C. R., Tina Bernik / STA
V soboto bo minilo leto od padca nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahteval življenja 16 ljudi in zanetil množične protivladne proteste. Obletnico bodo obeležili z velikim spominskim shodom v Novem Sadu. Za tragedijo doslej še nihče ni kazensko odgovarjal, oblast pa namesto krivcev za nesrečo preganja protestnike, poroča STA.
Na železniški postaji v Novem Sadu se je 1. novembra lani ob 11.52 zrušil nadstrešek. Pod ruševinami je umrlo 14 ljudi, še dva od treh huje ranjenih sta umrla kasneje.
Ob prvi obletnici tragedije bo v Novem Sadu v soboto potekal velik spominski shod, ki ga organizirajo študenti. Posvečen bo žrtvam in njihovim družinam, brez političnih in drugih študentskih zahtev, pa tudi brez piščalk in trobil, so najavili.
Zbiranje državljanov se bo po poročanju srbskih medijev začelo ob 10. uri na 16 lokacijah v mestu v spomin na 16 umrlih, uradni del shoda pa se bo pred železniško postajo začel ob 11.52 s 16 minutami molka. V Novi Sad bodo peš prispeli študenti iz več srbskih mest, med drugim iz Beograda, Niša, Kragujevca in Novega Pazarja. Iz slednjega so študenti na pot krenili že 16. oktobra pod geslom 16 dni za 16 žrtev in v torek prispeli v prestolnico. Od tam se bo kolona odpravila na pot v četrtek.
Tragedija je močno pretresla srbsko javnost ter odmevala tudi v regiji in širše. Še isti mesec sta zaradi nje odstopila minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić ter minister za notranjo in zunanjo trgovino Tomislav Momirović, ki je bil pred tem minister za gradbeništvo. Tri mesece kasneje je odstopil še premier Miloš Vučević.
Nesreča je sprožila študentske proteste in zasedbe univerz v večjih mestih, kmalu pa so se demonstracije razširile še v druge dele države in med preostale državljane.
Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava, študenti pa so spomladi začeli zahtevati tudi razpis predčasnih volitev.
Oblasti s predsednikom Aleksandrom Vučićem na čelu so na proteste odgovorile z represijo, grožnjami in aretacijami.
Po mnenju srbskega politologa in novinarja Cvijetina Milivojevića oblasti spodbujajo tudi nasilje in nenehno poskušajo izzvati protivladne protestnike, ki se po drugi strani ves čas izogibajo nasilju. “Protestniki so žrtve pretepov, groženj, ustrahovanja, aretacij in pridržanj. Potencialni nasilneži so na drugi strani,” pravi.
Odgovornih za nesrečo medtem še vedno niso kaznovali. Srbsko državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 13 osumljencem, sodišče pa jo še preučuje.
Med obtoženimi so Vesić, nekdanja direktorica podjetja Infrastruktura železnice Srbije Jelena Tanasković, projektanti, izvajalci gradbenih del, nadzorniki in drugi, tožilstvo pa jim med drugim očita kazniva dejanja, ki so omogočila uporabo železniške postaje brez uporabnega dovoljenja, kazniva dejanja v fazi projektiranja in izvajanja del med prenovo ter neustrezno vzdrževanje konstrukcije postaje.
Preiskavo je sprožilo tudi Evropsko javno tožilstvo (EPPO) zaradi morebitne zlorabe sredstev EU, povezanih z obnovo železniške proge in postaje, srbsko tožilstvo pa Vesića, Momirovića in več drugih sumi oškodovanja državnega proračuna za približno sto milijonov evrov, a je primer še v fazi preiskave.
Odgovorni za padec nadstreška bodo po prepričanju Milivojevića odgovarjali šele, ko se bo oblikovala nova oblast.
“Cena proge Novi Sad-Subotica je bila trikrat višja od evropske ocene. Namesto 400 milijonov evrov 1,2 milijarde evrov, in ta korupcija je poleg finančne škode povzročila smrt 16 ljudi,” je dejal za STA, pri tem pa izrazil prepričanje, da Vučić osebno ovira preiskavo, izjave prič in osumljencev pa da vse bolj kažejo, da se je obnova proge vodila iz predsedniškega kabineta.
Milivojević Srbijo leto po padcu nadstreška sicer opisuje kot državo, ki naredi “korak naprej in dva nazaj”, vendar pa so se državljani po njegovem mnenju osvobodili strahu, kar ocenjuje tudi kot največji dosežek skoraj leto trajajoče študentsko-ljudske vstaje.
Študenti po njegovih besedah ne vidijo prostora za politično trgovanje, ampak želijo pravico ter spoštovanje ustave in zakonov, izkoreninjenje korupcije in delovanje institucij. Menijo tudi, da bi morebitna prehodna vlada, ki bi jo oblikovali sami, delovala največ dve leti, nato pa bi politiko vrnili politikom.
“Njihov cilj ni, da zamenjajo oblast, ampak da resetirajo sistem in popravijo državo. Zato nočejo oblikovati klasične stranke, ampak pripravljajo odprto listo za volitve, sestavljeno iz uglednih, nepolitičnih ljudi z neomadeževanimi biografijami,” še dodaja politolog, ki ocenjuje, da so študenti, čeprav brez svoje politične organizacije, postali najmočnejši politični akter v državi.
Iz tega razloga se volitvam izogibata tako parlamentarna opozicija kot Vučić, ki bo po besedah Milivojevića storil vse, da predčasnih volitev ne bo, “dokler Srbija ne porabi vseh 18 milijard evrov posojil, namenjenih za projekt Expo”. Največji korupcijski projekti so, dodaja analitik, namreč Beograd na vodi in nekateri infrastrukturni projekti avtocest in železnic, kjer ni javnih razpisov niti transparentnosti, temveč država vse izvaja prek posebnih zakonov.
“Vučićev režim je prenapihnjen balon,” še opozarja politični analitik, ki meni, da bo do predčasnih volitev prišlo, če se notranji pritiski okrepijo. To pa pomeni, da se mora tudi parlamentarna opozicija, ki predstavlja tretjino poslancev, brezpogojno postaviti na stran študentov in podpreti njihovo zahtevo za razpis predčasnih volitev.
